No, tukaj je še stalna nerazumna želja določenega dela nogometno-ljubiteljskega korpusa, da bi malega čarovnika končno zapustila čarovnija. Ne vem, ali je kateri od ultimativnih prvokategornikov pred njim kdaj budil tolikšne antipatije pri nasprotnikih. Vsaj te, ki jih podpisnik pomnim, ne. Torej, Maradona, Zidane, Rivaldo, Ronaldo (prvi!), prej Pele pa Cruyff. Ronaldinhu so v Madridu celo zaploskali, čeprav jih je v dresu Barce razbil. V primeru Messija je drugače. »Palček« s svojimi takisto hobitovskimi sodrugi iritira. Menda ravno zato, ker je majhen. Ker na velikem terenu igra mali nogomet. Ker simbolizira tako imenovan nemoški nogomet. Zadeve so prišle tako daleč, da je Franz Beckenbauer, največje ime Bayerna iz Münchna, v minulih dneh izjavil, da ga igra Bayerna, ki je letos pod vodstvom Guardiole, torej nekdanjega Barceloninega trenerja, ki je igro kratkih podaj, poimenovano tudi tiki-taka, vzpostavil in jo zdaj prakticira tudi v Nemčiji, dolgočasi. Kljub uspešnosti?! Res neverjetna svetovno-nazorska togota.
A včeraj, torej dan po veliki tekmi v Madridu, na kateri je Messi dal tri gole in genialno asistiral Neymarju za akcijo, iz katere se je zgodil »penal«, bi vendarle pričakoval, da se malemu Lionelu zaploska brez kompleksov. Da se njega in njegove ekipe več ne omalovažuje. Da se njemu in njegovim sodrugom prizna, kar jim gre. Nasprotni tabor na čelu z Ronaldom, ki v celi tekmi ni uspel enkrat preigrati nobenega nasprotnika, vse, kar je izvajal, pa je bilo podobno ničevi ceremonialnosti vodilnega lipicanca na čelu nekakšne parade, se je vnovič zatekel k vekanju o domnevni oškodovanosti. Zelo enostavno je. Če tako dojameš takšno tekmo, ti nobena zlata žoga ne pomaga, da te nogometna javnost dojame za resnično veličino igre.
