Nogometaš v šesti (zadnji) avstrijski ligi lahko dobi do 8000 evrov na leto, medtem ko pri nas v primerljivi ligi ne dobi niti za pivo in klobaso. Šokantni podatki o odlivu slovenskih nogometašev so podkrepljeni s številkami, ki nam jih je posredoval predstavnik za stike z javnostjo avstrijske nogometne zveze Wolfgang Gramann, ki je tudi povedal: »V Avstriji je registriranih 1468 nogometašev iz Slovenije. Največ na avstrijskem Štajerskem, 681, sledi Koroška s 548 igralci. Od celotnega števila je le 11 profesionalnih igralcev, vsi drugi so amaterji.« Na uradni strani naše nogometne zveze najdete podatek, da v Sloveniji igra nogomet 14.862 registriranih amaterjev. In še skoraj desetina se jih podi za žogo v nižjih ligah Avstrije. Samo lani je bil odliv iz Slovenije v Avstrijo grozljivo velik. »V letu 2013 je Nogometna zveza Slovenije (NZS) izdala potrdila o prestopu za 168 amaterjev in enega profesionalnega igralca,« nam je z uradnim podatkom postregla Sanja Lovšin z NZS.
Na roko? Tudi!
Znano je, da so v nižjih ligah tudi v Avstriji sponzorji ekip lokalni. Od mesarjev, gostilničarjev, prevoznikov do manjših in srednje velikih podjetnikov. Našli smo dobrega poznavalca razmer nižjerazrednega nogometa v Avstriji, ki nam je razgrnil dogajanje, ki iz leta v leto dobiva nove razsežnosti. Obstajajo namreč trgovci z lokalnimi igralci, ki po Sloveniji tudi prvoligaške igralce mamijo v nižje lige čez mejo. Idealno je, če se iz istega kraja pripelje več nogometašev, zato je znana fraza »za en avto legionarjev« (tako pravijo v Avstriji tujim igralcem). Cene nogometnih storitev imajo svoje posebnosti. Ti igralci večinoma trenirajo z ekipo dvakrat, trikrat na teden, redki večkrat, mnogi le enkrat ali pridejo celo samo na tekmo. V šesti ligi, ki je res rekreativna, lahko tak igralec dobi od 6000 do 8000 evrov na leto, v peti do 12.000, v četrti do 15.000, v tretji pa do 30.000 evrov. Prva in druga liga sta v Avstriji profesionalni. Toda naš avstrijski strokovnjak za nogometno sceno nas je opozoril, da cene nihajo in je vse odvisno od dogovora. Omenjene vsote veljajo za dobre igralce, slabe takoj po sezoni brez milosti odslovijo. Zelo dobro je, da ima nogometaš iz Slovenije redno zaposlitev in ustrezno zavarovanje, ker sicer stroški za avstrijske klube narastejo. Za pogodbene igralce je namreč dajatev še enkrat tolikšna, kot je plača. Amaterji? Ti lahko veliko ali celo vse dobijo za prevozne stroške, plačevanje z gotovino je eden glavnih magnetov za odliv slovenskih igralcev čez mejo v koroški ali štajerski žogobrcarski raj.
Amaterji in »amaterji«
V Sloveniji je meja za profesionalnega igralca zajamčeni osebni dohodek, kar za klub pomeni okoli 850 evrov bruto na mesec. Vsi, ki prejmejo manj od tega, so amaterji. Zato ni čudno, da je januarja letos eden najboljših strelcev slovenske lige Jože Benko odšel v četrto avstrijsko ligo, kar je po rangu nekje med tretjo in pokrajinsko ligo v Sloveniji. Iz zadnje prvoligaške ekipe Triglava naj bi pozimi odšli v Avstrijo trije člani standardne zasedbe, a amaterski prvoligaš večino igralcev plačuje manj, kot so plačani v šesti, zadnji ligi na Koroškem.
»Zame je ključno, da je v Avstriji dogovor vedno spoštovan. Tisto, za kar se dogovoriš, dobiš. V Sloveniji pa je kaos,« nam pripoveduje odličen strelec slovenskih prvoligaških in drugoligaških zelenic (podatki so znani redakciji), ki v precej nižjem rangu tekmovanja v Avstriji zasluži precej več. Za Nassfeld Hermagor je tako registriran nekdanji reprezentant Sebastjan Cimirotič, v Borovljah (Ferlach) najdete bivša prvoligaška igralca Darka Djukića in Martina Šušteršiča, v Avstrijo je pred kratkim iz Doba odšel, na primer, tudi sin nekdanjega predsednika NZS Gal Simič, rekorder po dolgem igranju za zamejski SAK je nekdanji odlični prvoligaški igralec Goran Jolić (viri: uradne spletne strani klubov). Skoraj 1500 Slovencev je torej registriranih v Avstriji, a vsi seveda ne igrajo več. Za mnoge je bil odhod v vaške lige še zadnji poskus, da v žep od nogometa kane nekaj evrov, in številni so »mednarodno kariero« končali v ligah in moštvih, ki jih komaj najdete na zemljevidu.
Zanimivo je, da ob vsem tem odlivu igralcev pri nas nismo zasledili niti ene strokovne ali drugačne analize, prav tako ne opozorila. Mnogo ali kar velika večina teh igralcev namreč pri nas opravi proces organizirane vadbe od 8 do 18 let, mnogi igrajo v prvi državni ligi dečkov, kadetov, mladincev, ne manjka niti državnih reprezentantov v mlajših kategorijah, ki pristanejo v nižjih ligah sosednje države. Tudi Avstrijcem se to splača: igralce tako in tako »naredijo« drugi, vložka vanje ni. Plačujejo jih samo v času nogometne sezone, zneski pa so za avstrijske razmere relativno nizki. Res so že skušali administrativno omejiti število igralcev v nižjih ligah, a to celotne slike ni spremenilo. Da bi pa kdo od tistih, ki so plačani ali izvoljeni za skrb za razvoj slovenskega nogometa, to stanje kdaj ocenil kot problem, ni zaslediti. Pa so zadovoljni vsi: veliki ljubljenci malih igrišč, posredniki in lokalni klubi, ki najbolj siromašijo naše štajerske in gorenjske klube.