Večina trdi, da Grki igrajo dekadentno, da je njihov obrambni slog smrt za najlepšo igro na svetu. A dejansko so le praktikti, ki se zavedajo svojih omejitev v kakovosti, zato ne živijo v oblakih, ampak se spretno prilagodijo razmeram, so vztrajni in dosegajo zgodovinske gole v sodnikovem dodatku. Posebni so še po nečem. Igrajo za čast. Premije in bonusi za uspehe jih v Braziliji ne zanimajo, medtem ko so bili precej bolj pohlepni po denarju, ko so leta 2004 postali evropski prvaki.
Pred včerajšnjo tekmo osmine finala s Kostariko se je vsa ekipa podpisala pod pismo, ki ga je poslala predsedniku vlade Antonisu Samarasu. Sporočili so mu, naj denar, ki jim pripada za nastop v Braziliji, vložijo v prihodnost grškega nogometa. »Ne potrebujemo denarja. Igramo za Grčijo in njen narod. Od vas želimo le podporo v našem poskusu, da najdete primerno zemljišče, na katerem bomo izgradili športni center, v katerem bo imela pripravljalno bazo naša reprezentanca,« piše v pismu, ki so ga Grki poslali svojemu premierju. Nekoč so nogometaši igrali za denar v klubu in čast v reprezentanci. Danes denar diktira pravila igre. Vse je podrejeno rezultatu.
To je bilo očitno na tekmi med Kostariko in Grčijo. Predstava v prvem polčasu ni bila vredna osmine finala, zato so igralci morali poslušati žvižge. Oboji so igrali previdno in predvsem pazili, da ne prejmejo gola. Kostarika je v glavnem taborila na sredini igrišča. Grčija je kot izjemno čvrsta zasedba ubijala ritem igre, uspavala tekmeca in čakala na svojo veliko priložnost, ki pa jo je v finišu prvega polčasa zelo naivno zapravili preko Salpingidisa.
V drugem polčasu so Grki naivno prejeli gol, ko je v 52. minuti zadel Ruiz. Kostariko je gol sprostil, a je zašla v težave, ko je bil v 66. minuti zaradi drugega rumena kartona izključen Duarte. Ko je vse kazalo, da se bo ubranila, so Grki na račun vztrajnosti izsili podaljšek v 91. minuti preko Sokratisa. To je bil 145. gol v Braziliji, kar je toliko kot na vseh 64 tekmah v Južni Afriki.
