Dolgih petnajst let so v Mariboru čakali, da se je prestižna liga prvakov spet ustavila v »totem« mestu. Kakšen globalni pomen ima uvrstitev štajerskih nogometašev v tako eminentno tekmovanje, verjetno ni mogoče izmeriti do potankosti, je bilo pa ob obisku Ljudskega vrta že nekaj ur pred sinočnjo premiero s Sportingom začutiti, da gre za spektakel izjemnih razsežnosti. Ni dvoma, da je Maribor na evropskem zemljevidu znova zasidran kot ena od velikih in pomembnih nogometnih prestolnic, dobri poznavalci te igre zunaj naših meja pa zagotovo vedo, da do uspeha ni prišel po naključju, ampak z načrtnim delom.
NK Maribor kot način življenja
Če bi imel Ljudski vrt še dvakrat večjo kapaciteto, bi ga navijači z lahkoto zapolnili do vrha. NK Maribor je na Štajerskem daleč najbolj prepoznavna blagovna znamka, za armado podpornikov celo način življenja. Obiskovalci se pod Kalvarijo znajo sprostiti in pozabiti na vsakodnevne težave, ki so v Mariboru že nekaj let povezane z gospodarsko krizo. Če so v tem industrijskem mestu propadla številna velika podjetja, znajo Mariborčani z velikim ponosom povedati, da jim je ostal vsaj še uspešni nogometni klub na zdravih temeljih. In seveda, da so v nogometu kot najbolj priljubljeni postranski stvari na svetu občutno boljši od »požrešne« Ljubljane.
Da je Maribor z okolico pravi nogometni center Slovenije, se tukaj resnično opazi na vsakem koraku. Ljudje praktično ne gredo od doma brez vsaj enega kosa oblačil v vijoličnih barvah. Nekateri so skozi okna svojih avtomobilov vihteli zastave in šale, mnogi so si olepšali lica z logotipom kluba in s tem izkazali pripadnost do grba. Večina navijačev se je pred tekmo družila v parku poleg stadiona, kjer so ob kozarcu piva ali dveh ugotavljali, da bo portugalski Sporting zagotovo naletel na težave. Veliko je bilo tudi nesrečnežev, ki so zaman spraševali za vstopnico na črnem trgu, novinarskem kolegu pa je družba petih celo predlagala, naj jim kar podari akreditacijo. Morda so se kasneje raje sprehodili do osrednjega trga Leona Štuklja, kjer je mestna občina na velikem ekranu organizirala ogled tekme na prostem.
Dobra stvar za državo in mesto
Podoben nogometni vrvež je bil v mestu ob Dravi tudi pred petnajstimi leti, ko se je Maribor še nekoliko bolj nepričakovano kot v tej sezoni prvič uvrstil v ligo prvakov. Marko Simeunović je bil takrat skrbni čuvaj štajerske mreže in eden najbolj zaslužnih za tako odmeven uspeh, ki mu na klubski športni sceni pri nas razumljivo ni para. »Res je težko opisati vse čarobne trenutke, ki so se dogajali tistega izjemnega leta 1999. Če povem po pravici, se še zdaj ne zavedamo povsem, kaj nam je takrat uspelo, pa tudi ritem življenja je naporen in nimaš niti časa obujati vseh spominov skozi oglede posnetkov. Tu in tam rečemo kaj z nekdanjimi soigralci ob kakšni obletnici ali če novinarji napišete kakšen članek v časopisu na to temo. Se pa dobro spomnim, da so bili občutki fantastični, saj smo naredili dobro stvar za Slovenijo in za mesto, v katerem smo živeli in igrali,« je po spominu pobrskal Simeunović.
Nekdanji reprezentančni vratar številka ena, ki je po uspehu z Mariborom doživel tudi uvrstitev na evropsko in svetovno prvenstvo, pravi, da se igralec počuti prav veličastno, ko na igrišču sliši himno lige prvakov. »Takrat ti začne srce hitreje biti,« pravi. O možnostih vijolične zasedbe v tej evropski sezoni govori optimistično, saj je tokratni Maribor po njegovem mnenju povsem nekaj drugega kot tisti izpred petnajstih let. »Zdaj je Maribor postal velik evropski klub. Lepo je tudi, da imajo ljudje razlog za veselje, ne gre pa pozabiti, da je liga prvakov za Maribor izjemna priložnost za sklepanje novih poslov,« je dodal Simeunović, ki je imel kot direktor komercialne televizijske postaje v prejšnjih dneh cel kup dela s produkcijo tekme, saj je Uefa zelo stroga in natančna pri neposrednih prenosih lige prvakov.
Niso se spomnili generacije '99
Kakor se za tako elitno tekmovanje spodobi, so organizatorji dogodku primerno pogostili tudi pomembne goste na častni tribuni, ki so se neposredno pred stadion pripeljali z luksuznimi avtomobili. Enega od prostorov VIP, nad katerim so v celoti bedeli gospodje iz evropske nogometne zveze, so poimenovali »champions klub«. Mize so se šibile od dobrot, vseskozi pa so skrbeli, da hrane in pijače ni zmanjkalo niti za hip. Celoten utrip dogajanja z jazz glasbo je bil zelo podoben kakšnemu uglednemu nočnemu klubu, kjer so se na enem mestu zbrali znani obrazi iz sveta športa in drugih družbenih sfer.
Prišla sta tudi nekdanja nogometaša Maribora Damir Pekič in Martin Pregelj, ki sta podarila dres tistima srečnežema, ki sta uganila, s katerimi številkami sta nekdaj nastopala za vijolični klub. Zanimivo pa je, da se Maribor na tako odmevno tekmo ni spomnil povabiti vseh članov nepozabne generacije iz leta 1999. Marinko Galić, ki je bil takrat steber obrambe, je pristavil, da bi se klub lahko spomnil svojih legend tudi s kakšnim drugim družabnim dogodkom, recimo prijateljsko tekmo, dokler bivši igralci še lahko igrajo rekreativni nogomet. »Priložnost je šla mimo, a jaz zaradi tega ne bom živel nič dlje, pa tudi umrl ne bom prej,« je v svojem slogu pripomnil Galić. No, morda pa bo NK Maribor popravil ta spodrsljaj na prihodnji tekmi lige prvakov, ko bo pod Pohorje prišel sloviti Jose Mourinho s svojim Chelseajem.
