Nogomet je že davno prerasel zgolj naziv najbolj priljubljene športne igre na svetu. V zadnjih desetletjih se je namreč prelevil v več kot 20 milijard dolarjev velik biznis. A z denarci so se v šport prikradli tudi stavniške afere, organizirano prirejanje rezultatov in poslovne malverzacije, v katerih so si doslej umazali roke številni vidni igralci z zelenic in njihovega obrobja. Zadnji med njimi je Sandro Rosell, ki je zaradi domnevnih nepravilnosti in skritih milijonskih poslov pri prestopu brazilskega zvezdnika Neymarja odstopil z mesta predsednika FC Barcelone. Nasledil ga je podpredsednik Josep Maria Bartomeu.
Rosell sicer še vedno trdi, da je Barcelona za Neymarja plačala 57,1 milijona evrov in nič več. Toda zapletlo se je že pri tem znesku, saj je le 17,1 milijona evrov prejel Neymarjev nekdanji klub Santos, 40 milijonov evrov pa je Barcelona plačala za pridobitev Neymarjevih marketinških pravic, pri čemer je denar dobilo podjetje N & N, ki je v lasti Neymarjevega očeta. Ker gre za nenavaden posel pri trgovanju z nogometaši, so sodne oblasti zahtevale od vodilnih mož Barcelone, naj razkrijejo dokumente. Ob tem naj bi bilo ugotovljeno, da Barcelona 40 milijonov evrov ni knjižila kot nakup marketinških pravic, ampak kot kazensko klavzulo.
Vmešal se je Perez
Barcelona in Neymar sta namreč leta 2011 podpisala dogovor, po katerem bi Neymar prišel v Katalonijo poleti 2014, ko bi mu potekla pogodba s Santosom. Če Barcelona na koncu Neymarja ne bi hotela, bi mu morala plačati 40 milijonov evrov kazni, če bi se premislil Neymar, pa bi moral kazen plačati on, le da v višini 25 milijonov evrov. Spomladi 2013 se je vmešal še Real Madrid in njegov predsednik Florentino Perez. Neymarju je bil pripravljen ponuditi višjo plačo, poravnal bi kazen do Barcelone, precej denarja pa bi nakazal tudi podjetju Neymarjevega očeta. Kljub vsemu je bil Rosell hitrejši, a je zato moral prelomiti dogovor, po katerem naj bi Barcelona vzela Neymarja šele poleti 2014. Je torej Barcelona plačala 40 milijonov evrov kazni, ker je dogovorjeni posel opravila prehitro? Ali drugače – je Neymar preprosto zahteval to plačilo od Barcelone ali pa bi odšel k Realu?
Vendar tudi po končani transakciji Barcelona z Neymarjevim očetom in Santosom očitno ni prenehala poslovati. Obstajalo naj bi več pogodb, ki razkrivajo, da je Neymarjev oče od katalonskega kluba za iskanje brazilskih sponzorjev, novih zvezdnikov in dobrodelne namene lani prejel skupno 11,1 milijona evrov, medtem ko naj bi Santos prejel devet milijonov evrov za dve prijateljski tekmi in 7,9 milijona evrov za predkupne pravice treh igralcev. Skupni znesek prestopa, z vsemi dodatnimi posli, naj bi znašal 95 milijonov evrov, kar je največ v zgodovini nogometa.
V ozadju preži Laporta
Velik problem Rosella je tudi, da znotraj Barcelone nima vplivnih zaveznikov. Takoj ko je postal predsednik, je zaradi preteklih nesoglasij z Rosellom naziv častnega predsednika kluba vrnil Johann Cruyff. Tako ali drugače se je Rosell sporekel še z Josepom Guardiolo, Ericom Abidalom ter Petom Mickealom, ki so vsi močno zasidrani v srcih navijačev Barcelone. Toda nihče ga ne sovraži bolj kot nekdanji predsednik Barcelone Joan Laporta. Skupaj z Rosellom sta bila nekoč velika zaveznika, a razdvojil ju je boj za oblast. Laporta je prepričan, da mu je Rosell večkrat škodil, zdaj pa je očitno prišel čas za maščevanje.
V Španiji nihče ne dvomi, da so sporni posli prišli na plan ravno po Laportovi zaslugi, ki je s podatki zalagal glavnega vstajnika v klubu Jordija Casasa. Ta je zadevo predal sodišču, a pozor – postopka ni sprožil proti nogometnemu klubu Barcelona, ampak osebno proti Rosellu. Če bi bile v primeru Neymarja dejansko najdene nepravilnosti, bi posledice nosil predvsem Rosell in bistveno manj Barcelona. Kar pa je tudi namen Laporte, ki si želi vrnitev na najpomembnejšo funkcijo v Kataloniji.