Boksar Mike Tyson, igralec ameriškega nogometa Conrad Dobler, košarkar Wayne Rollins in nogometaš Luis Suarez. (Nekdanji) vrhunski športniki, ki jih druži veliko več kot vsakodnevno garanje v boju za uspeh. Vsi po vrsti so namreč kanibali, znani, da so svoje zobe zasadili v telo nasprotnika. Toda enemu med njimi je okus človeškega telesa tako zelo všeč, da je vajo ponovil kar – trikrat. Urugvajec Suarez ima resda angelski nasmeh, pomaga dobrodelnim organizacijam in živi umirjeno družinsko življenje. A brez temne plati v njegovem življenju ne gre in po zadnjem incidentu, ko je na tekmi svetovnega prvenstva ugriznil italijanskega branilca Giorgia Chiellinija, mu grozi celo dveletna prepoved igranja nogometa za reprezentanco.
Spomnimo. Leta 2010 je v nizozemski ligi ugriznil Ottmana Bakkala – zato so ga poimenovali Kanibal iz Ajaxa –, tri leta kasneje v angleški ligi pa še Branislava Ivanovića. Po opravičilu sta mu oba oprostila, sam jo je odnesel s skupno 17 tekmami prepovedi igranja. Tokrat so njegovo dejanje v televizijskem prenosu spremljali milijoni po vsem svetu, odtis zob na levem ramenu italijanskega branilca pa je bil viden iz vesolja. »Podobnih prekrškov je vsako tekmo ogromno in ne vidim razloga, zakaj bi jih odgovorni dodatno preiskovali. Samo zadel sem se z njegovim ramenom,« je bila prva, zelo iz trte izvita reakcija 27-letnega nogometnega milijonarja, ki gotovo ni pričakoval, da se bo nanj sprožil plaz obsodb. »Ne morem verjeti, kaj sem videl,« je dejal nekdanji angleški reprezentant Michael Owen, večina pa se je spraševala, kako pojasniti ponavljajoči se vzorec nasilnega obnašanja. »To je del njega. Prepričan sem, da bo čez nekaj let, če bo na neki način na nogometnem igrišču izzvan, znova nekoga ugriznil, saj se v njegovi glavi nekaj premakne,« je povedal športni psiholog Thomas Fawcett. Reakcijo nogometaša, ki se je iz vloge napadalca prelevil v vlogo žrtve, je pojasnil: »Zelo dobro je vedel, da je storil nekaj, česar ne bi smel. Vedeti pa je treba, da česa podobnega v družinskem okolju ne bi nikoli storil.« Med številnimi odzivi je bilo tudi nekaj hudomušnih. Boksar Evander Holyfield, ki dobro ve, kako se počuti človek, ki ga nekdo ugrizne (Tyson mu je med dvobojem odgriznil delček ušesa), je zapisal »da je očitno vsak del telesa užiten in primeren za jesti.« Odzvali pa so se tudi pri McDonald'su, podjetju za hitro prehrano: »Pozdravljen, Luis, če si še lačen, te brezplačno vabimo na hamburger!«
Razloge za temno plat Suareza mnogi vidijo v njegovem otroštvu. Bili so velika družina, ki se je morala marsičemu odpovedati. Nato je sledila ločitev staršev, zamenjati je moral dom, prijatelje in okolje. Nič čudnega, da je večino časa preživel na ulici, jezen na ves svet. »Bil sem upornik proti vsemu.« Imel je srečo. Še kot mladostnik je spoznal Sofio, dekle, ki je danes njegova žena in je spremenila njegov pogled na svet. »Bil sem len, ob njej pa spoznal, da mi gre v življenju slabo zato, ker se premalo trudim.« Nogomet je začel trenirati še z večjo vnemo, gole je zabijal kot za stavo in pred osmimi leti je sledila selitev v Evropo. Postal je eden najboljših napadalcev na svetu, a hkrati tudi eden najbolj ožigosanih.
Čeprav ga danes vsi obsojajo, pa obstaja Norvežan, ki je molil, da bi do ponovnega ugriza Suareza v Braziliji vendarle prišlo. Richard Helmersen je namreč stavil na incident, ki so ga stavnice ovrednotile z razmerjem ena proti 175. Helmersen, bogatejši za 2500 evrov, je samo zmajeval z glavo in se nasmihal sreči: »Kar ne morem verjeti. Spremljal sem tekmo in ko sem videl, kaj se je zgodilo, so me prijatelji zasuli s sporočili, saj so vedeli za mojo stavo. Bilo je zabavno, začel sem se smejati. Ne morem verjeti, da je tako neumen in je prekršek ponovil še tretjič.«
