Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je z nastopom na petkovi novinarski konferenci dvignil ogromno prahu. Če je bilo doslej mogoče vsaj naivno verjeti, da so južnokorejske rane iz leta 2002 zaceljene, zdaj ni nobenega dvoma več, da so še kako sveže. Akterji so isti kot pred dvanajstimi leti. Na eni strani Katanec (njegova pomočnika sta Željko Milinović in Aleš Čeh), na drugi Zlatko Zahović, ki je šef Miranu Pavlinu, Sašu Gajserju, Amirju Kariću... To je opazil tudi Bojan Prašnikar. »Naj nihče ne misli, da se bo zgodba izpred dvanajstih let pozabila. Ne bo se. Sploh me ne preseneča, da se dogajajo nekatere stvari. Na eni strani eden ustvarja probleme drugemu, potem mu pa drugi s problemi vrača. To je normalen donos, saj če te nekdo sprovocira, moraš odgovoriti. Kar je nastalo v Južni v Koreji, je bila posledica dvoletnih dogodkov. Vse to sem takrat nasledil jaz. Problemi so bili hudi, zato sem zdaj še bolj ponosen, da smo takrat prišli v dodatne kvalifikacije,« pravi selektor iz pokorejskega časa.
Katanec je v sicer zmedenem govoru, ki ga je težko razumeti, še sploh, če ne poznaš ozadja, postregel z imeni, ki naj bi rušili mir v reprezentanci in s tem tudi njega. Poleg medijev je omenil Zlatka Zahovića, Mirana Pavlina in nogometnega agenta Amirja Ružnića. Okoli reprezentance vedno krožijo razne govorice in teorije zarote. Marsikateri selektor je zaradi tega znal potarnati, še nihče pa v javnosti ni izpostavil konkretnih imen. Prvi je to storil Srečko Katanec.
Sprožil je pomembno vprašanje. Kako močni so pritiski menedžerjev, ljudi iz drugih interesnih skupin in tudi medijev na vsakokratnega selektorja nogometne reprezentance? Pri tem je Katanec postregel s hudimi očitki, kot je dvom o kredibilnosti nekaterih medijev, kajti namigoval je, da delujejo pod vplivom interesnih skupin. Ali so njegove obtožbe na mestu in ali ima za to kakšne konkretnejše argumente, še ostaja pod vprašajem. Toda morda je sprožil plaz in bo v prihodnje končno začela na dan curljati resnica o ozadju slovenske nogometne reprezentance. Doslej so akterji bolj ali manj molčali. Selektorji so znali kaj povedati le neuradno, podobno igralci, ki pa so v uradnih izjavah po navadi omejeni na običajne floskule.
Do medijev in preostalih pritiskov je bil kritičen tudi Katančev predhodnik Slaviša Stojanović. Želel si je enake obravnave kot drugi selektorji (Katanec pravi, da si želi ravno enakih kriterijev), ki pa je v resnici ni imel. V primerjavi s Katancem, ki so ga mediji na začetku njegovega službovanja obdali z vato, zagotovo ne. Stojanović pravi, da si bo olajšal dušo ter vse povedal v velikem intervjuju. Za zdaj je ostalo pri obljubah. Morda bo z besedo prišel na dan po novem letu, spodbudila pa bi ga lahko prav Katančeva novinarska konferenca. Če bo to storil, bo prispeval pomemben delež k razjasnjevanju ozadij.
S številnimi problemi se je moral ukvarjati tudi Stojanovićev predhodnik Matjaž Kek, ki pa je bil v marsičem Katančevo nasprotje. Bil je mojster komuniciranja z javnostjo in odličen retorik, kar je ravno Katančeva pomanjkljivost. Imel je diplomatske sposobnosti, ki se jih ne bi branil še kakšen veleposlanik. Tudi Kek je bil včasih v dilemi, koga poklicati, po navadi pa se je posvetoval s pomočnikom Milanom Miklavičem in tudi nekaterimi vodilnimi igralci (Koren, Novaković, Cesar, Handanović). Z Zahovićem si je bil precej bližje, kot si je Katanec, kar mu je pomagalo predvsem na začetku slavnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2010. Kasneje so Zahovićevo tesnejše sodelovanje z reprezentanco preprečili nogometaši, ki so nasprotovali ideji tedanjega predsednika Ivana Simića, da bi Zahović postal športni direktor reprezentance. Kljub vsej spretnosti se zdi, da so Keka na koncu odnesle ravno težnje, da naj po svetovnem prvenstvu v Južni Afriki igrajo mlajši nogometaši. Pritisk javnosti je bil ogromen, takrat sta bila v vzponu Ružnićeva igralca in nekdanja člana Maribora Josip Iličič ter Armin Bačinović. To po naših informacijah ni bilo všeč nekaterim vodilnim reprezentantom, kar je bil verjetno izvor poslabšanja razmer v ekipi.
Pred Kekom je bil selektor Brane Oblak. Ta se s Katancem strinja. »Vse, kar je povedal Katanec, je res. Le slabo se je izrazil,« je dejal Brane Oblak, ki meni, da skušajo menedžerji vedno vplivati in tako uveljaviti svoj interes. Kaj lahko glede tega naredi selektor? »Več variant je. Gre samo za to, koliko si pokvarjen in koliko pošten. Jaz nogomet razumem povsem drugače kot menedžerji in se nikoli ne bi pajdašil z njimi. Če to dopustiš, oni vodijo tebe. Mislim, da je naredil Zahović preveč dobrega, da bi se ukvarjal še s tem. Pavlin pa je nevaren, prav tako Ružnić,« je rekel in dodal, da gre za hinavske igre.
Oblak je vodenje reprezentance prevzel od Prašnikarja. Ta pravi, da težav z zunanjimi vplivi ni imel. »Nimam izkušenj, da bi kdor koli vplival name. Imel sem krog ljudi, s katerimi sem se posvetoval. Včasih je bil izbor igralcev manjši, zato morda ni bilo toliko pritiska. Danes informacije potekajo hitreje zaradi elektronskih medijev. Ko je bil Katanec prvič selektor, se s tem ni ukvarjal, medtem ko zdaj se. Verjetno je duh časa drugačen. Ta zahteva precej spretnosti za vodenje takšne zadeve. Razmišljati, da ne bo nobenega ugovora ali pritožbe, pa je iluzorno,« meni Prašnikar in dodaja, da se takšne zgodbe odvijajo povsod, ne le v Sloveniji. Morda se le na drugačen način, kot pravi Stojanović. A na njegovo zgodbo še čakamo.
