Tekla je 93. minuta četrtfinala svetovnega prvenstva in vsi so samo čakali na zaključni sodnikov žvižg. Do žoge je prišel francoski napadalec Karim Benzema in z bližine sprožil močan strel. Večina je žogo za izenačenje na 1:1 že videla v mreži, toda vratar je instiktivno dvignil roko in žogi čudežno preprečil pot za njegov hrbet. To seveda za Manuela Neuerja, nemškega čuvaja mreže, ni bilo ne prvič in tudi ne zadnjič, da je tekmeca spravil v obup. Že leta namreč sodi med najboljše vratarje, kar jih premore svet, in posledično tudi med dražje – trenutno je njegova vrednost ocenjena na 35 milijonov evrov.
Na zelenici je sicer med tišjimi, namesto njega govorijo njegove obrambe. Sodi med mlajše, a zelo izkušene vratarje, s svojo višino (1,93 metra) pa bi zlahka dobil vlogo tudi v košarkarskem moštvu. Krasijo ga neverjetni refleksi in tehnična popolnost, zato pogosto igra vlogo zadnjega branilca. Naravnost pa uživa, ko mora braniti enajstmetrovko. V tej prvini je namreč neverjetno uspešen, saj se na potencialne izvajalce vedno študiozno pripravi. Tako se ljubitelji nogometa še vedno spominjajo 25. aprila 2012 in polfinala lige prvakov, ko je ubranil strela Cristiana Ronalda in Kakaja ter Bayern popeljal do finala. »Na takšne situacije se vedno pripravim. Naš trener vratarjev Toni Topalović mi je pred tekmo na prenosnem računalniku pokazal, kako Ronaldo po navadi strelja. Ugotovil sem, da je njegov najbolj priljubljeni strel levo spodaj. Med njegovim izvajanjem sem samo ponovil vajo in strel ubranil,« se spominja v rudarskem mestecu Gelsenkirchnu pred 28 leti rojeni nogometaš.
Zato ne čudi, da mu je bila namenjena vloga vratarja v domačem Schalkeju, čeprav je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo prestopil k finančno močnejšemu in uglednejšemu klubu iz Münchna. 1. junija 2011 je bil prestop uraden, Neuer je podpisal petletno pogodbo, odškodnina v višini 22 milijonov evrov pa je bila druga najvišja v zgodovini, ko gre za prestop vratarja – le Gianluigi Buffon je bil ob prestopu iz Parme k Juventusu vreden še več (kar 45 milijonov). Sprva mu ni bilo prizaneseno. Kritizirali so ga namreč tako navijači Schalkeja – verjetno niso vedeli, da ima na skritem mestu tetovažo, ki ga spominja na klub – kot tudi Bayerna, a so slednji že po nekaj tednih spoznali, da imajo v klubu nov biser. Bil je namreč nepremagan več kot 1000 minut in se zapisal v klubsko zgodovino. Popravil je rekord legendarnega Oliverja Kahna.
Nogometu je bil zapisan že ob rojstvu. Prvo žogo je kot očetovo darilo dobil že pri dveh letih, prvo tekmo pa je odigral 24 dni pred petim rojstnim dnem. Skupaj z bratom Marcelom, danes nogometnim sodnikom, sta nogomet igrala ure in ure dolgo na mestnih ulicah, nogometno znanje pa je nabiral na akademiji skupaj s kasnejšima reprezentantoma Mesutom Özilom in Benediktom Höwedesom. V reprezentanci do 21 let je debitiral star vsega 18 let, tri leta kasneje pa je pred svetovnim prvenstvom v Južnoafriški republiki dobil vpoklic v člansko vrsto in po sili razmer iz tretjega postal prvi vratar. Robert Enke je namreč naredil samomor, Rene Adler pa si je zlomil rebro. Vrata, da poskuša biti še boljši reprezentančni vratar kot njegov vzornik Jens Lehmann, so se mu nenadejano na stežaj odprla, ponujeno priložnost pa je zagrabil z obema rokama.
Zanj pravijo, da je moški, ki bi si ga vsaka mama želela za zeta, že pet let pa je s telesom in dušo predan manekenki Kathrin Glich, a njuno zvezo skrivata in se le redko pojavita skupaj v javnosti. Precej bolj pa je odprt, ko beseda nanese na hobije – zaljubljen je v avtomobile, tako da vozi v zlato obarvanega volkswagna golfa GTI, naravnost obožuje dobro hrano, predvsem italijansko, kadar le more, pa pomaga tudi revnim otrokom. Ima namreč svojo fundacijo, ki ji je namenil kar 500.000 evrov, ki jih je zaslužil v kvizu zvezd Lepo je biti milijonar. »Otrokom, ki živijo v regiji, v kateri sem živel tudi sam, želim omogočiti življenje, kot sem ga imel sam, predvsem srečno, da bodo imeli v življenju možnosti in priložnosti.« In ko ima čas, še vedno rad v roke prime teniški lopar in oponaša trikratnega wimbledonskega zmagovalca Borisa Beckerja, ki je bil vrsto let njegov teniški vzornik.
