V nasprotju z napovedmi, da se bosta ekipi zaradi pomembnosti lovorike zatekli k previdni igri, so se oboji od prve minute zapodili pogumno v tekmo z veliko želje po golu. V igri visokega ritma, zračnih dvobojev in za slovenske razmere zelo všečni predstavi so gledalci na tribunah zelo lepo zapolnjene Bonifike uživali. Sodnik Damir Skomina je namreč dovolil veliko trdih dvobojev in ritma ni prekinjal s prepogostim piskanjem, predvsem pa ni nasedel izsiljevanju prekrškov, kar je dvigovalo s sedežev nezadovoljne mariborske navijače in navduševalo vso Primorsko, ki je v skladu z lokalpatriotizmom dihala za Gorico. V zanimivem prvem polčasu z igro v obeh smereh so Mariborčani zapustili za odtenek boljši umetniški vtis za kombinatoriko, a so bili pri zaključnem strelu premalo zbrani (Cvijanović), neodločni, prepočasni (Tavares) ali za korak prekratki (Fajić).
Goričanom je za večji pritisk na mariborski gol zmanjkalo nekaj hitrosti v prehodih v napad, a so vladarji slovenske scene sami sebe kar nekajkrat spravili v tako velike težave, da je le malo manjkalo do vodstva Primorcev. Z nespametnim vračanjem žoge vratarju je Rajčević Gorici podaril indirektni strel z osmih metrov, a je poskus Lapadula končal v nogah mariborskega živega zidu na črti gola. Zelo nezanesljiv je bil tudi vratar Handanović. Sredi prvega polčasa je slabo ocenil let žoge, tako da ga je preskočila, potem ko se je odbila od tal, a je napako v zadnjem trenutku popravil pred Codo, ki je bil v tako silovitem naletu, da je raztrgal mrežo in so jo morali krpati. V finišu prvega polčasa je žoga starejšemu izmed bratrancev Handanović skoraj spolzela iz rok po strelu živahnega Bonipertija.
V drugem polčasu se je Gorica povlekla na svojo polovico in se deloma tudi zaradi pritiska Maribora zatekla k svoji značilni obrambni igri ter prek nasprotnih udarov v režiji Lapadula in Coda ter kotov čakala na svoj trenutek. Maribor je na krilih navijačev, ki niso utihnili niti za trenutek, narekoval ritem in veliko priložnost tekme dočakal v 70. minuti minuti, a je napadalec Fajić z desetih metrov ustrelil čez gol proti častni tribuni z gosti VIP. Ko je vse kazalo na podaljšek, je udarila Gorica v tipičnem italijanskem slogu in na račun potrpežljivosti prišla do vodstva iz protinapada. Vse sta opravila podajalec Coida in strelec Finocchio, ki se je v slogu sprinterja izkazal za zlatega rezervista trenerja Apollonija. Ker so goriški navijači gol proslavili z baklami, so jih Mariborčani zmerjali s cigani. Mariborčani se niso opomogli od šoka, ko je Finocchio zabil še drugi žebelj v krsto Maribora in zasluženo goriško slavje se je začelo.
Slavje Gorice je videl tudi predsednik kluba, ki je dopotoval iz Italije, trener Luigi Apolloni pa seveda ni skrival zadovoljstva: »Fantje so pokazali veliko srce in odigrali zelo dobro tekmo. Premagali so prvaka Slovenije. Vedeli smo, da je pot do zmage le popolna predstava. Izjemno vesel sem za igralce, ki so pokazali celo več, kot je običajno potrebno na nogometni tekmi. S tem smo zaokrožili zelo zahtevno sezono.« Mariborski trener Ante Šimundža je pristavil: »Taktična tekma. V zraku je vseskozi visel gol, ki bo odločil zmagovalca. Obe ekipi sta bili odlično pripravljeni. Mi smo imeli več od igre, a nismo izkoristili priložnosti. Gorica je bila spretnejša in srečnejša.«