Čeprav je že pod vodstvom drugega trenerja zapored na stranskem tiru in čeprav ga navijači za golom obtožujejo, da je krt v moštvu, je Iker Casillas prejšnji teden zrušil osebni in klubski rekord, potem ko je v vratih Reala Madrida ostal nepremagan kar 952 minut. Iker Casillas je živa legenda nogometnega velikana iz španske prestolnice, saj je Santiagu Bernabeu zapisan že od malih nog. Zaradi svoje predanosti do okolja je vzor številnim mladim nogometašem, ki sanjajo bleščeče kariere. »Real Madrid je moje življenje. To je edina resnica. Tukaj sem že toliko let, da sem lahko podrobno opazoval, kako so delavci gradili Ciuad Deportiva (zdajšnji center za treninge Reala, op. p.). Ko bom sklenil nogometno pot, bom imel kar nekaj težav, saj se človek po toliko letih na enem mestu navadi vsakodnevnega vrveža,« je rekel izkušeni 33-letni mož.
Iker Casillas je človek anekdot. Njegovo življenje je kot film, zato bi lahko po njem posneli uspešnico. »Zagotovo bi imela srečen konec. V njej bi bilo ogromno lepih trenutkov,« pravi. Začetek filma bi opisoval njegova leta iz osnovne šole, ko se je pri že dvanajstih ali trinajstih trdno odločil, da bo postal prvi vratar Reala, njegovega najljubšega kluba, odkar pomni zase. Njegova odločnost je bila izjemna za tisti čas, ko je vadil celo svoj podpis, če bi kdaj postal tako slaven in bogat, da bi imel veliko dela z dajanjem avtogramov. Njegov oče Jose Luiz, javni uslužbenec na ministrstvu za znanost, in mama Maria del Carmen, po poklicu frizerka, nista vedela za Ikerjeve skrite želje. Kot otrok je bil skrivnosten in zelo samostojen, vendar tudi nagajiv. Ko je mami uničil šivalni stroj, babici pa iz norčavosti naročil pleskarsko službo, je dobil zaušnico.
Z leti je njegova odgovornost naraščala. Ko je pri osemnajstih letih debitiral za prvo moštvo Reala, je nenadoma postal tarča osrednjih medijev. »Ni bilo lahko, saj je Real velik klub, zato si vsako minuto pod drobnogledom. Sploh si ne morete predstavljati, kako rad bi samo en dan v tednu počel nekaj, kar mi najbolj ustreza. Rad bi se sprehajal po mestu in užival v sproščenosti tako kot vsi drugi. Rad bi doživel občutek, ko ni treba skrbeti, da ti sledijo kamere ali fotoaparati,« pove.
V začetkih njegove kariere se na treninge ni vozil z luksuznimi avtomobili kot njegovi soigralci, ampak je uporabljal prevoz s podzemno železnico. Mediji so ga zasačili na postajališču in iz tega naredili afero, zato je besnel takratni kapetan Fernando Hierro. Kasneje je naredil še nekaj napak, a se iz njih marsikaj naučil. Nazadnje so mu očitali, da je življenjski sopotnici in španski novinarki Sari Carbonero izdajal podrobnosti iz slačilnice, ki jih je kasneje objavila v javnosti. Najbolj goreči navijači mu tega očitno ne bodo nikdar oprostili, saj mu še dandanes žvižgajo, ko dobi priložnost za igro.
Kljub vsemu je Iker Casillas eden najbolj znanih obrazov španskega nogometa. Kot kapetan Reala se je obnašal odgovorno. Nikdar mu ni bilo težko zaščititi soigralcev. Njegova velika želja je, da bi se ga nogometni svet spominjal kot dobrega človeka. Ko je v družbi prijateljev, se počuti priljubljenega in se veliko smeji. Zase pravi, da ni vsiljiv in da nikdar ne leti nad oblaki. »Želim biti to, kar sem. Ne nosim maske in rad osrečujem druge. Kdaj je dovolj že lepa gesta, ko nekomu odpreš vrata ali otroku podariš svoj dres,« je razlagal v enem od intervjujev.
Ker je družinski človek, se zelo boji nesreče svojih najbližjih. »Strah me je bolezni, trpljenja. Zelo me je prizadelo, ko je zaradi raka preminil reprezentančni zdravnik Genaro Borras. To se je zgodilo pol leta pred osvojitvijo evropskega naslova s Španijo. Bil sem zelo potrt, saj je bil Genaro izjemen človek,« je dodal. Ob porazih je jezen in razočaran, kar kaže na njegovo samokritičnost. Vzgojili so ga v zmagovalca, zato ni čudno, da je izdatno pripomogel k številnim lovorikam, ki jih je osvojil z Realom in špansko reprezentanco. Z energijo so ga napolnili trenutki sreče, ko so igralci na mestnem trgu Cibeles skupaj z navijači proslavljali uspešne sezone: »Koliko veselja je bilo ob tovrstnih priložnostih! To je enkraten občutek, ko se poveseliš skupaj s svojimi ljudmi.« Glede na trenutno formo Reala vse kaže, da bo Cibeles spomladi spet doživel navijaško veselico. In spet bo tam Iker.
