Čeprav se je trener Olimpije Milorad Kosanović dan pred tekmo širokoustil, da ne zna igrati obrambno, je od prve minute tekme v Ljudskem vrtu postavil obrambne okope. Mariborčani, pri katerih so bili na klopi prvokategorniki Mezga, Bohar in Mertelj, so tekmeca prisilili, da se je branil s klasičnim bunkerjem. Olimpija je igrala premehko, da bi lahko parirala agresivnim in odločnim gostiteljem. Za to, da ni že v uvodnih desetih minutah prejela gola, se mora zahvaliti vratarju in kapetanu Aleksandru Šeligi, ki je imel polne roke dela, da je z odbijanjem žoge krotil strele Derviševića, Mendyja in Milca.
Olimpiji nikakor ni uspelo zadržati žoge v svoji posesti, zato so gledalci videli enosmerni promet, ki so ga gostitelji pretvorili v gol v 24. minuti. Polovico dela je v svojem slogu z dolgim korakom in izjemno telesno močjo opravil Mendy v dvoboju z Delameo Mlinarjem ter podal v sredino kazenskega prostora, kjer je glavo podstavil vezist Cvijanović in žogo v slogu rojenega klasičnega napadalca neubranljivo usmeril v mrežo ob desni vratnici. Olimpija tudi po zaostanku ni bila sposobna igre prenesti na polovico gostiteljev in je edini nevarnejši napad izpeljala v 40. minuti, ko je bil po predložku Zalaznika za kakšen centimeter prenizek Rodić, da bo žogo bolje zadel.
Drugi polčas je Olimpija začela s kančkom več podjetnosti, a prave nevarnosti za vratarja Handanovića ni bilo, ker je Kapuna žoga presenetila, ko je bil v položaju, da bi jo preusmeril v mrežo. Mariborskim napadom je še naprej poveljeval Mendy, ki pa mu nikakor ni uspelo priti do pravega zaključnega strela, da bi matiral zelo razpoloženega Šeliga. Gostitelji so sicer v drugem delu okrepili čvrstost na sredini igrišča, Olimpija je skušala napadati, a s tem tudi odpirala prostor za protinapade. Šele v 74. minuti je Olimpija prišla do prve velike priložnosti, ko je v kazenski prostor prišel Trifković korak pred mariborskimi branilci, a ustrelil čez gol. To je gostom vlilo pogum, da so se v finišu bolj odločno podali v lov na izenačujoči gol, mariborski navijači pa so trepetali pred napako vratarja Handanovića, a spremembe izida ni bilo.
»Čestitke Mariboru za zasluženo zmago. Bil je boljši v prvem polčasu in dosegel gol. V drugem smo tudi mi začeli igrati približno tako, kot znamo, in napredujemo v želeni smeri. V tem delu tekme smo imeli pod kontrolo večino stvari, a na našo nesrečo nismo dosegli gola. Gledalci so videli dobro, na trenutke odlično tekmo. S porazom z 0:1 imamo upanje, da se lahko uvrstimo v finale pokala. A obenem je to tekmovanje, v katerem je zelo pomembna zmaga, zato je Maribor v prednosti. Naša največja težava je, da igramo že vso pomlad brez napadalca. Upam, da bomo imeli na povratni tekmi več igralcev na voljo in bomo v Stožicah iskali pot do finala,« je po tekmi povedal trener Olimpije Milorad Kosanović.
Njegov tekmec Ante Šimundža se mu je najprej zahvalil za čestitke, nato pa je bil jedrnat: »Naša predstava je bila tipična za tekmo, v kateri smo želeli zmagati in ne prejeti gola. V prvem polčasu smo bili boljši in imeli popolno kontrolo nad dogodki. Imeli smo manjši padec v drugem polčasu, ko bi lahko tudi Olimpija zadela. Tudi mi smo imeli še nekaj situacij za dosego drugega gola. Zadovoljni smo z zmago z 1:0.«
