Ko so včeraj zvečer slovenski nogometni reprezentanti tekali po travnati površini stadiona v Stožicah, je glas selektorja Srečka Katanca prekinjal le čofot nogometnih čevljev, ki se ga je slišalo do zgornjih vrst tribune. To je bil znak, da je igrišče v bolj ubogem stanju, čeprav ima stadion nogometašev Olimpije eno boljših zelenic v državi. Toda obilno deževje je naredilo svoje.
V takšnih razmerah se športnik še bolj utrudi kot sicer. Zato ni bilo presenetljivo, da je bilo mogoče z obrazov nogometašev prebrati utrujenost, ko so po približno uro in dvajset minut dolgi vadbi odhajali v garderobo. Katanec s količino in intenzivnostjo treningov ne varčuje, nekateri pravijo, da pretirava. Zato se poraja dvom, ali bodo nogometaši s Triglavom na dresih jutri na Wembley zakorakali s težkimi nogami. O zaskrbljenosti ali celo nezadovoljstvu zaradi načina vadbe, ki jo je uvedel Katanec, je beseda že tekla tudi med vsaj nekaterimi reprezentanti.
V teh dneh še precej več skrbi povzroča nekaj drugega. Noga Kevina Kampla, namreč. Eden redkih slovenskih reprezentantov, ki so na zadnjih tekmah pokazali nekaj več, v nogometni govorici bi rekli dodano vrednost, še vedno ni povsem nared. Tudi včeraj ni bilo uradnih informacij o tem, v kakšnem stanju je poškodba nogometaša Salzburga. Od kar je prišel v reprezentančno jato, ne Kampl ne kdo drug iz štaba o njegovi poškodbi ni govoril. Če je to odgovorno do slovenske javnosti, za katero naj bi igrala reprezentanca, lahko ugotovi vsak, ki vsaj narahlo obremeni možganske celice. Dobili smo le pojasnilo, da je tako odločila Nogometna zveza Slovenije (NZS). Tiskovni predstavnik ni želel povedati, ali gre za odločitev selektorja Srečka Katanca ali vodstva zveze. Zato smo bili še mi primorani malo bolj napeti možgane in prišli smo do naslednjega zaključka: če se je tako odločil Katanec, je tudi on sprejel cenzurno politiko, po kateri vztrajno posega NZS. Če je odločitev sprejelo vodstvo NZS, potem gre za rušenje Katančeve avtoritete. Selektor mora imeti popolno avtonomijo in delovati izključno v dobro ekipe.
Ker uradnih informacij ni bilo, se opiramo na neuradne, a bolj zanesljive. Te pravijo, da je položaj zahteven. Kamplove težave izvirajo iz gležnja, posledica pa so bolečine v mišici. Ta poškodba mu je precej težav povzročala že dlje časa, stanje pa se mu je poslabšalo ravno ob nepravem času. Včeraj je eno uro treniral s soigralci in sodeloval tudi pri uigravanju. Nekaj časa je bil s kapo na glavi v ekipi, ki naj bi začela tekmo, nekaj časa med rezervami. Nato je vadbo končal predčasno. Sprva je ob robu igrišča zdravniku razlagal, kako se počuti, potem je odkorakal v slačilnico. Ali bo jutri igral, je še nemogoče napovedati. Jasno je le, da še vedno čuti bolečine in da je stanje resno.
Težave s poškodbo ima še Rajko Rotman, nekaj minut pred soigralci je trening zaključil tudi Boštjan Cesar. Tako mu je zaradi mraza svetoval fizioterapevt, a za kapetana za zdaj ni bojazni. Medtem ko je v zraku obvisel dvom o Kamplovi poškodbi, na zelenici ni bilo mogoče videti nič posebnega. Po polurnem ogrevanju oziroma igranju pepčka je sledilo igranje na dva gola, nato še vadba prekinitev in strelov na gol. Spet so bili vidni obrisi enajsterice z možnimi korekcijami, ki so bile glede na dogajanje na treningih bolj ali manj znane že v minulih dnevih.
Vsi dvomi in težave bodo potisnjeni v ozadje jutri ob 18. uri. Ko se bo tekma na kultnem stadionu proti nekdanjim svetovnim prvakom začela, bo pomembno le, da bodo vrste strnjene. Da bo obramba delovala dobro, a da postavitev ne bo pretirano obrambna. Da slovenska ekipa ne bo v preveč podrejenem položaju pri posesti žoge in da bodo napadi hitri ter učinkoviti. Nogometaši tega ne morejo obljubiti. Predstava je vendarle odvisna tudi od slovitega tekmeca. Lahko pa obljubijo nekaj drugega. »Vsekakor bomo skušali igrati pogumno,« jo je izrekel Mišo Brečko. Eden najbolj izkušenih reprezentantov je proti Angliji igral že dvakrat, obakrat so bili boljši tekmeci. »Njihova ekipa se je spremenila, način igre pa ostaja isti. Videli smo že, da se z njimi da igrati. Upam, da bo tokrat tudi rezultat na naši strani,« je dodal. Po tekmi bo lahko čestital Boštjanu Cesarju za rekord po številu nastopov, morda bo kapetan deležen tudi posebne pozornosti soigralcev. »Gotovo bomo spontano poskrbeli za kakšno malenkost. Posebnega načrta pa nimamo. Tudi, če bi ga imeli, vam ne bi povedal, kajti potem Cesar ne bi bil presenečen,« je dejal z nasmeškom na obrazu, preden je začel zadnji trening pred današnjim jutranjim letom v London.
