Medtem ko se množice navijačev navdušujejo nad vrhunskimi športniki, ki kažejo svoje znanje v bleščečih arenah, verjetno ne razmišljajo ravno pogosto tudi o drugih učinkih športa. Tistih, ki so navzven manj vidni, v resnici pa bolj pomembni kot kakšen od številnih športnih spektaklov po svetu. Prek športa se lahko ljudje učijo strpnosti, nenasilne komunikacije, etike, se vključujejo v družbo, živijo po načelu zdrav duh v zdravem telesu in podobno. Šport je tudi možnost in priložnost za tiste z manj možnostmi in manj priložnostmi. Eden tistih, ki so se v Sloveniji v zadnjih letih zavzemali za razvoj drugega, manj vidnega vidika športa, je športni filozof Milan Hosta, ki je od lani aktiven v Turčiji.
Športno udejstvovanje in izobraževanje je še posebno pomembno za življenje mladih, ki s pomočjo žoge ali kakšnega drugega rekvizita lahko ubežijo negativnim družbenim vplivom. V tem pogledu je šport lahko zelo koristen na območjih, kjer je dostop do izobraževanja omejen. Da bi bilo tovrstnih omejitev čim manj, so na jugovzhodu Turčije organizirali projekt, katerega namen je vključevanje mladih iz ranljivih družbenih skupin (otroci iz revnih družin, sirote, mladostniki, kaznovani zaradi nasilja ali drugih prekrškov, invalidi) v družbo. Pri projektu, ki ga financirata Evropska unija in Turčija, ima pomembno vlogo Hosta, ki je namestnik vodje projekta in glavni strokovnjak, odgovoren za kakovost dela in doseganje začrtanih rezultatov.
Projekt ima sedež v Diyarbakirju, vanj pa so vključeni ljudje iz treh provinc na jugovzhodu Turčije, kjer je večinsko prebivalstvo kurdsko. Torej Hosta in sodelavci delajo na še posebno občutljivem območju, ki so ga vrsto let pretresali konflikti med kurdskimi uporniki in turško vojsko. »Naši glavni cilji so prenos in uveljavitev znanja, kako skozi šport spodbujati razvoj skupnosti, ustvarjati okoliščine za večjo možnost prehoda posameznikov iz ranljivih skupin v bolj ugodno okolje in udeležence delavnic naučiti pomembnih veščin za ta prehod. Gre za dolgotrajen proces, saj se je to okolje šele pred kratkim rešilo zelo stresnih družbenih okoliščin, še vedno je veliko revščine in postkonfliktnih socialnih patologij,« je pojasnil Milan Hosta, ki je skupaj s sodelavci začel delo lanskega junija, projekt pa bo trajal 22 mesecev. Usposabljajo 400 trenerjev za izvedbo 220 delavnic, v katerih sodeluje osem tisoč pretežno kurdskih otrok in mladih med 10. in 24. letom starosti. Na enodnevnih delavnicah sodeluje tudi okoli dva tisoč staršev, večinoma mater, ki jih želijo seznaniti s temeljnimi načeli zdravega življenja v mestu. Veliko družin je bilo v mesto na silo pregnanih iz gorskih predelov.
S projektom so ustvarili trideset delovnih mest za mlade trenerje, ki so bili prej večinoma brezposelni, in približno deset zunanjih sodelavcev. Po slabem letu dela so že vidni prvi rezultati. »Izjemno dobro so bile sprejete naše delavnice za mlade med 19. in 24. letom. S pomočjo športnih in socialnih iger ter pogovorov udeležence v enotedenskih delavnicah naučimo, kako poiskati vrline, ki jih imajo, in kako to zapisati v svoj življenjepis, ko iščejo službo. Tu smo zapolnili vrzel izkušenj, ki je vplivala na nizko samopodobo in samozavest. Pri najmlajših, od 10 do 14 let, pa smo se na podlagi analize stanja osredotočili na razvijanje soodgovornosti in nenasilne komunikacije. Otroci so navdušeni, saj je pristop svež in zabaven, kar od šolskega okolja tukaj ne pričakujejo. Veliko otrok ceni že to, da v projektu vsak dan dobijo popoldanski obrok in spominsko majico,« je dodal Hosta, ki so ga na jugovzhod Turčije vodili različno motivi.
Všeč mu je vsebina (razvoj ranljivih družbenih skupin s pomočjo športa), ki pravi, da mu je pisana na kožo. »Gre tudi za profesionalni izziv in uveljavitev v mednarodnem prostoru, saj je takih možnosti v Sloveniji premalo oziroma se poudarja druge. In ne nazadnje sta k lažji odločitvi pripomogla tudi ugodna finančna ponudba in dejstvo, da poleg akademskega prostora, ki pa je ocenilo, da filozof športa ni ravno potreben profil v Sloveniji, svoje znanje uveljavljam na mednarodnem trgu strokovnih storitev,« je dodal Hosta, ki se je v okviru društva Spolint prek športa za strpnost do ranljivih skupin zavzemal tudi, ko je deloval še v Sloveniji.