Bayern München je v vrhu evropskega nogometa zadnje tri sezone, a šele minulo soboto je osvojil prvo pomembno lovoriko v tem obdobju. Bavarci so postali državni prvaki, toda časa za proslavo ni bilo. »Pravi profesionalci ne praznujejo. Najpomembnejše tekme so še pred nami. Ne smemo izgubiti naše koncentracije,« je modroval predsednik kluba Uli Hoeness. »Ne bi imelo smisla, da bi pretiravali z nazdravljanjem, nato pa bi dva dni zdravili mačka,« je povedal eden od zvezdnikov Bayerna Thomas Müller.
Državni naslov za Bayern sicer ni noben presežek, ampak nekaj normalnega. Bistveno bolj odmeva, če je Bayern drugi, kar se je lani pripetilo v vseh tekmovanjih. »Usedli smo se s trenerjem in analizirali vse napake in pomanjkljivosti. Vse je potekalo zelo odkrito in brutalno,« je povedal Hoeness. Predvsem je bilo brutalno za športnega direktorja Christiana Nerlingerja, ki je izgubil službo. Brutalna pa je bila tudi novica, da ga bo zamenjal Matthias Sammer. Resda je Bayern z njegovim prihodom nadaljeval tradicijo, da ključna mesta v vodstvu kluba zasedajo nekdanji vrhunski nogometaši, toda Sammer je vso kariero preigral pri Bayernovih največjih rivalih.
Matthias Sammer je človek, ki vedno pove, kar misli. Včasih še preveč. »Sammer je vseskozi prisoten na treningih in javno govori o moštveni taktiki. Obnaša se, kot da je drugi trener,« je v svoji kolumni za Bild zapisal Oliver Kahn, legendarni vratar Bayerna. Zaradi njegove preteklosti so Sammerja postrani gledali tudi navijači Bayerna, podobno kot so leto prej vratarja Manuela Neuerja, ki je prišel iz Gelsenkirchna, na sebi pa ima tatu v čast Schalkeja.
Sammer si je zaupanje Bavarcev prislužil s svojimi dejanji. V polno je zadel z vsemi petimi nogometaši, ki jih je poleti pripeljal v Bayern. Mario Mandžukić je postal najboljši napadalec kluba, odlično igra brazilski branilec Dante, za veliko okrepitev se je izkazal Španec Javi Martinez, dobra dopolnitev moštva pa sta tudi Xherdan Shaqiri in Claudio Pizzaro. »Politika prestopov je bila fantastična,« je dejal predsednik Hoeness.
Ker Bayern letos blesti na zelenicah, je kar malce pozabljen njegov vzdevek FC Hollywood. Dobil ga je v sezoni 1994/95, ko je bil trener kluba Giovanni Trapattoni, ki je imel nemalo težav z obnašanjem svojih igralcev. Nič boljše ni bilo, ko se je Trapattoni čez nekaj let vrnil k Bavarcem. Povsem mu je prekipelo leta 1998, ko je na tiskovni konferenci stresel jezo na Maria Baslerja in Thomasa Strunza. V klubu so bili tako zaskrbljeni nad obnašanjem svojih nogometašev, da so najeli zasebne detektive, ki so jim sledili v zasebnem življenju.
To je bilo tudi obdobje, ko sta se javno zmerjala soigralca Stefan Effenberg in Lothar Matthäus ali pa ko je Effenberg na provokativno vprašanje novinarke, ali res zasluži pet milijonov mark na leto, odgovoril: »Imate napačen podatek. Zaslužim 5,5 milijona mark.« Rumeni mediji so bili polni tudi kasneje. Denimo takrat, ko so Oliverja Kahna opazili v družbi plesalke iz nočnega bara, njegova žena pa je bila doma noseča. Ali pa nedolgo nazaj, ko je sedanji zvezdnik Bayerna Franck Ribery skočil v posteljo z mladoletno prostitutko Zahio.
Tovrstnih zgodbic ne manjka niti v preostalih nemških klubih, toda Bayern je najbolj pod drobnogledom, saj je največja športna znamka v Nemčiji. V kolikor bo danes v Torinu pri Juventusu zadržal prednost dveh zadetkov, bo Bayern tretjič v zadnjih štirih letih prišel v polfinale lige prvakov. To je jasen znak, da ponovno spada med najboljše Evropi, kar je prepoznal tudi Josep Guardiola, ki bo Bavarce prevzel letos poleti. »Prihod Guardiole je jasen znak, da Bayern ni nič manjši klub kot Real ali Barcelona,« je dejal Franck Ribery. Morebitni evropski naslov bi to povsem potrdil.
