Tekma je razgalila očitno razliko v organizacijskem ustroju kluba in kakovosti med evropskim Mariborom in neorganizirano Gorico, kamor novi igralci prihajajo vsakih nekaj dni. Maribor je vložil le toliko energije in znanja, kot je bilo potrebno za 24. lovoriko. Gorica je imela v najslabši predstavi sezone v prvem polčasu velike luknje v obrambi, zlasti ob dolgih žogah in skokih, neorganizirano zvezno vrsto, zato je bila v napadu nenevarna. V drugem je malce popravila vtis, ko je dvignila ritem, a več od častnega gola ni zmogla.
Pričakovanja goriških navijačev o koncu negativne serije, ki se je v letošnji sezoni raztegnila na šest porazov in remi, so se razblinila, še preden so zasedli sedeže na tribuni. Mariborčani so povedli že po 200 sekundah v režiji podajalca Vršiča iz prostega strela in nebeškem skoku 19-letnega štoperja Damjana Vukliševića, s 193 centimetri najvišjega igralca na razmočeni zelenici. Ko je v 18. minuti vratar Simčič zakrivil enajstmetrovko po prekršku nad Medyjem in zadetku Vršiča, je bilo konec pravega tekmovalnega naboja dvoboja.
Tako je bilo videti do 65. minute, ko so gostitelji z golom nekdanjega nigerijskega reprezentanta Makinwe poskrbeli za deset minut upanja. A vseh dvomov o zmagovalcu je bilo konec v 77. minuti. Po signalizaciji sodnika za golom, da je Modolo s prekrškom ustavil Vukliševića, je sicer slabi glavni sodnik Žganec še drugič pokazal na belo točko, iz katere je bil zanesljivi realizator znova Vršič. Fajić je v finišu tekme še končal strelski post.
Dejan Žigon, igralec Gorice, je po novem razočaranju povedal: »Ne vem, zakaj padamo iz poraza v poraz. Znova smo poceni prejeli dva gola na začetku tekme. Potem ko smo znižali izid, je sodnik z drugo enajstmetrovko in izključitvijo Modola poskrbel, da nismo imeli možnosti za povratek.« Nogometaš Maribora Dare Vršič je dodal: »Zaslužena zmaga Maribora. Odigrali smo, kot je takšno tekmo treba. Znova se je pokazalo, da imamo širok igralski kader.«
