S tekmo med Katarjem in Ekvadorjem (ob 17. uri) se bo v nedeljo začelo 22. svetovno prvenstvo v nogometu. Med tistimi, ki ga bodo pozorno spremljali, bo tudi 69-letni Bojan Prašnikar iz Šmartnega ob Paki, eden najbolj izkušenih in trofejnih slovenskih trenerjev. V treh različnih obdobjih je vodil reprezentanco Slovenije, bil je trener sedmih slovenskih klubov (Olimpija trikrat, Maribor, Rudar Velenje in Mura po dvakrat ter Elkroj, Celje in Primorje), v tujini pa Limassola na Cipru in Cottbusa v elitni nemški bundesligi, kjer je premagal tudi sloviti Bayern. Največje uspehe je dosegel z Mariborom, s katerim je osvojil štiri naslove slovenskega prvaka, dva slovenska pokala in leta 1999 dosegel zgodovinski uspeh s prvo uvrstitvijo v skupinski del lige prvakov. Letos spomladi je postal predsednik Združenja nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS) in se zagnano lotil dela, ki ga ima obilo.
Ali vas kaj trese mrzlica svetovnega prvenstva v Katarju?
Ne. Ni pravega vzdušja in s tem pričakovanj. Doslej je bilo največ govora o lepih stadionih, zelo malo pa vemo o nogometni vsebini, saj so bili igralci še konec minulega tedna zaposleni z obveznostmi v klubih.
Svetovno prvenstvo bo med 20. novembrom in 18. decembrom. Kaj pomeni zimski termin za tekmovanje?
Slabo vpliva na razpoloženje, ki je čudno. Tekmovanje bo, ne bo pa tako, kot smo bili vajeni v preteklosti, ko je bilo že pred začetkom veliko pričakovanj, ugibaj in napovedi.
Kaj najbolj pogrešate pred
letošnjim prvenstvom?
Vse je podrejeno finančnemu zaslužku in nogomet je v drugem planu, čeprav bi moral biti v ospredju. Tik pred začetkom prvenstva ne poznamo skoraj nobene reprezentance, saj so selektorji do zadnjega dne čakali z izbiro igralcev. V preteklosti smo en mesec prebirali zgodbe o igralcih, pripravah in pričakovanjih, zato smo vnaprej vedeli, kakšna bo posamezna reprezentanca. Danes največ vemo o igralcih, ki so odpadli zaradi poškodb ali imeli kakšno drugo težavo. Na drugi strani je velik poudarek na gradnji stadionov in izkoriščanju delavcev. Veliko je govora o tem, kdo si ne bo ogledal prvenstva. Po tistem, ki bo šel na ogled tekem v Katar, pa se pljuva in ima še oznako bogataša, saj je vse zelo drago. Ko se bo tekmovanje začelo, se bo zanimanje seveda povečalo. Zaradi zimskega termina ima nogomet trenutno konkurenco v ostalih športih. V preteklosti so bila prvenstva v moštvenih športih lepo razporejena skozi vse leto. Za nogomet sta bila vedno rezervirana junij in julij, košarka in odbojka sta bila konec avgusta in v prvi polovici septembra, rokomet pozimi ...
Ali kratke priprave pomenijo
dodatno težavo za reprezentance?
Terminu svetovnega prvenstva so prilagojena državna prvenstva. V mnogih državah je nacionalno prvenstvo najbolj pomembna zgodba, reprezentanca ni toliko v ospredju. Nihče nima izkušenj, kako se pripraviti na tekmovanje v zimskem terminu. Ko je decembra svetovno klubsko prvenstvo, imajo udeleženci vedno težave, ker ni pravega premora. Nestrpno pričakujem, kaj se bo zaradi nenavadnega termina in malo časa za priprave zgodilo s predstavami na igriščih.
Je zaradi nenavadnega termina
to prvenstvo, na katerem
so možna presenečenja?
Ljudje imamo vedno radi presenečenja. Slovenci marsikdaj razmišljamo, da se je nekomu le zgodilo, da je izpadel, in to potenciramo. Glede na to, da smo sredi klubskih sezon, bi morali biti igralci v vrhunski formi. Doslej so bila prvenstva po koncu državnih prvenstev, ko so bili mnogi nogometaši izžeti. Dilema je le, kako hitro bodo preklopili na reprezentančne obveznosti in jih bodo strokovne ekipe vključile v igralne sisteme, da bodo pokazali najboljše, kar so sposobni.
Če so igralci v vrhunski formi glede telesne moči, psihične trdnosti
in taktike, se nam obetajo
vrhunske predstave.
Prav to pričakujem. Imeli bodo najboljše možne pogoje. Igrišča bodo vrhunska. Ne bo slabega vremena, vročine ali mraza, saj bo temperatura zaradi klimatskih naprav na vseh stadionih 20, 21 stopinj Celzija, ki
je idealna za igranje tekem. Za nameček ne bodo izgubljali energije z dolgimi potovanji in menjavanjem časovnih pasov, kot je bilo lani na evropskem prvenstvu.
Nogomet se vseskozi razvija.
Kateri model bo prevladoval
na svetovnem prvenstvu?
Ne pričakujem veliko novega glede igralcev in taktike. Gre le za vprašanje taktičnih postavitev s tremi, štirimi ali petimi igralci v obrambi. Pričakujem, da bo v ospredje stopil kakšen mlad igralec in poskrbel za presenečenje ter navdušenje. V mislih imam takšne, kot je Nemec Jamal Musiala.
Kdo so vaši favoriti prvenstva?
Izrazitega favorita ni. Še najbolj izstopa Brazilija, ki že dolgo ni bila svetovni prvak, na lovoriko čaka dvajset let in je najbolj nogometna država na svetu. Nikoli ne smeš zanemariti Argentincev. Na drugi strani je Evropa, ki ima kar nekaj reprezentanc med favoriti: Španija, Francija, Anglija, Nemčija, Portugalska ... Težko je trditi,
da ima kakšna evropska reprezentanca zelo dobro ekipo in je v izjemni formi. Nemci imajo veliko povprečnih in dobrih igralcev, zelo malo pa vrhunskih. Želeli so se otresti Thomasa
Müllerja, a še vedno ne morejo brez njega. Tudi v španski vrsti ni asov, ki bi bili nosilci igre. Prav tako se je v francoski reprezentanci spremenilo marsikaj. Evropske reprezentance lahko vsako tekmo odigrajo dobro, lahko pa tudi razočarajo.
Ali lahko Lionel Messi končno
postane svetovni prvak in s tem tudi najboljši nogometaš vseh časov?
Težko. Ima neverjetno dolgo kariero, ne verjamem pa, da bo prav ob koncu dosegel največji uspeh z Argentino. V PSG sicer igra, vendar se njegova kariera izteka, a upamo, da bo dober, ker ga je lepo gledati.
Kateri selektorji vas
najbolj navdušujejo?
Pri selektorjih je drugače kot v klubskih zgodbah, saj je veliko manj prehajanj iz ene reprezentance v drugo. Težko je izbrati selektorja, ki bi izstopal. Ko Anglija naniza nekaj dobrih tekem, pomisliš, da je Gareth Southgate dober selektor, pa nato izgubi finale evropskega prvenstva in izpade v B-ligo narodov. Dobro poznam Hansa Flicka v Nemčiji, ki je naredil izjemen rezultat z Bayernom, težko pa je narediti dobro reprezentanco, ker Nemci trenutno nimajo veliko resnično vrhunskih igralcev. Trenutno ne vidim selektorja s karizmo.
Ste predsednik ZNTS. Kaj se bosta slovenska stroka in reprezentanca lahko naučili od svetovnega prvenstva?
Najprej bo treba pozorno spremljati dogajanje v Katarju. Strokovno delo skušamo dvigniti, da bomo postali konkurenčni evropskim standardom. Ne pričakujem, da bo svetovno prvenstvo prineslo korenite spremembe. V Sloveniji imamo veliko možnosti, kako narediti korak naprej. Ali bomo to izkoristili, pa je že druga stvar.
Kako sploh poteka vaše delo
v vlogi predsednika ZNTS?
Vsak dan je kakšna obveznost, vse skupaj je zame velik izziv. Pravkar se vozim iz Zagreba, kjer smo se z nogometnim klubom Dinamo pogovarjali o sodelovanju na trenerskem področju v naslednjih mesecih. Za seminarje iščemo kontakte in predavatelje, da bi znanje prenesli tudi v klube. Dinamo Zagreb je v regiji korak pred ostalimi z vrhunsko šolo za mlade igralce, oziramo pa se tudi na zahod, v Nemčijo in Avstrijo. Prihodnji teden se bomo pogovarjali o sodelovanju z Borussio Dortmund, medtem ko je povezovanje s Salzburgom, ki je prav tako vzorčni primer z vrhunsko akademijo, preloženo za nekaj časa. Slovenskim klubom želimo pokazati vrhunske modele delovanja, da bi jih posnemali in vzeli za svoje. Treba je spoznati evropske kriterije, jih primerjati s slovenskimi, poiskati razlike in najti rešitve.
