Med evropskimi velikani, ki ne prihajajo z britanskega otoka, proti angleškim klubom ni nihče odigral toliko tekem kot Barcelona. Kar 72 jih je bilo, od tega jih je Barcelona dobila 31, remijev pa je bilo 20. O katalonski premoči nad angleškimi klubi je že leta 1958 razlagal Helenio Herrera, eden od legendarnih trenerjev Barce, ki se je na letališču v Birminghamu ustavil pred angleškimi novinarji ter jim dejal: »Vi, Angleži, imate veliko fizične moči, toda nimate znanja in tehnike.«
Samo en angleški klub pa je v zgodovini zmagal na stadionu Camp Nou. To je Liverpool, kar mu je uspelo leta 2007. Na kaj podobnega se pri Manchester Cityju zdaj ne zanašajo, saj vedo, da morajo temelje morebitnega napredovanja postaviti z današnjo zmago na domačem stadionu. Nogometaši Cityja sicer Barcelono dobro poznajo. Kako je tudi ne bi, saj jih je na Otok precej prišlo ravno s Pirenejskega polotoka. David Silva, Jesus Navas, Alvaro Negredo, Javi Garcia, Sergio Aguero in Pablo Zabaleta so vsi kariero začeli v Španiji, tukaj pa je še trener Manuel Pellegrini. City je tako v zadnjih letih pobral praktično vse najboljše igralce iz španske lige, ki niso igrali za Real Madrid ali Barcelono.
Edini, ki je prestopil v City in je pred tem igral za enega od največjih španskih klubov, pa je Yaya Toure. Večkratni najboljši nogometaš Afrike ima pri Cityju bajno plačo, približno 200.000 funtov na teden. Iz Katalonije je prišel na pobudo Txikija Begiristaina, nekdanjega nogometaša in direktorja Barcelone, slednjo funkcijo pa zdaj opravlja tudi pri Cityju. »Težko mi bo, saj proti Barceloni nočem igrati. Moj nekdanji klub zelo spoštujem, v njem pa imam precej prijateljev,« je dejal Toure. Bolj agresiven v izjavah je Jesus Navas. »Komaj čakam na tekmo. Na Barcelono imam lepe spomine, saj sem proti njej že večkrat zmagal,« pravi hitronogi španski vezist, ki je očitno dokončno pozdravil domotožje, zaradi katerega je Sevillo zapustil šele pri 28 letih.
Znamenja prebujenja so v zadnjem tednu pokazali pri Barceloni. Cunami, ki ga je z odstopom povzročil bivši predsednik Sandro Rosell, je z zadnjimi zmagami vsaj začasno pozabljen. A le začasno, saj v ozadju še vedno potekajo ugibanja, kje so končali vsi milijoni evrov ob prestopu Neymarja. Barcelona je z novim poglavarjem Josepom Bartomeuom po razkritju afere priznala, da za brazilskega zvezdnika ni plačala 57,1 milijona evrov, ampak 86,2 milijona evrov. Zatajeni so bili milijoni, ki jih je prek posebnih klavzul prejelo podjetje N & N. Toda zdaj se zatika še pri vprašanju, kaj pomenijo te kratice. Sprva so v Kataloniji trdili, da črki predstavljata Neymarja in Neymarja, torej očeta in sina (slednji igra za Barco), ki imata enako ime. Toda ker bi pri Barceloni težko upravičili nakazilo odškodnine za Neymarja, ki jo je dejansko prejelo Neymarjevo podjetje, so zgodbo malce spremenili. Zdaj trdijo, da kratica N & N pravzaprav pomeni Neymar in Nadine, kakor je ime očetu in mami nogometaša. »Gre za podjetje, s katerim nogometaš Neymar nima nobene pravne povezave,« je povedal Raul Sanllehi, član upravnega odpora Barcelone.
Svoj interes pa so znova začutili pri Santosu, prejšnjem Neymarjevem klubu. Zahtevali so vpogled v pogodbo med podjetjem N & N ter Barcelono, toda brazilsko sodišče je zahtevo zavrnilo. Še naprej pa o aferi molči nogometaš Neymar. Izjavil je zgolj to, da se zahvaljuje Rosselu, da ga je pripeljal v Barcelono.