Bržčas daleč najodmevnejši primer se je zgodil pred šestimi leti pri naših zahodnih sosedih. “Afera Calciopoli“ ni razburkala le italijanske javnosti, temveč je osupnila tudi preostali nogometni svet. Če je pred tem namreč veljalo, da do nečednih poslov prihaja predvsem v nižjih ligah, oziroma v to niso vpleteni največji klubi na svetu, je italijanski primer dokazal nasprotno. Predsednik Juventusa Luciano Moggi je kar dve leti uspešno vplival na izbor sodnikov na tekmah njegovega kluba, stara dama pa se je v tem času okitila z dvema naslovom najboljšega v državi (2005 in 2006)
Po razkritju afere, v kateri so sodelovali še štirje prvoligaši, so torinskemu prvaku odvzeli oba naslova in ga pahnili v drugo ligo. Moggi je bil novembra letos obsojen na pet let in štiri mesece zapora, sodišče pa je za krive spoznalo še 16 drugih ljudi. Brez kazni je niso odnesli niti Milan, Lazio, Fiorentina in Reggina, ki so naslednjo sezono začeli s točkovnimi odbitki.
Po Calciopoli se Scommesspoli
Da se zgodovina rada ponavlja, smo se lahko vnovič prepričali lani, ko je na površje privrela "afera Scommesspoli". Junija so italijanske oblasti prostost vzele številnim posameznikom, ki so bili vpleteni v nameščanje izidov v serie B in v nižjih italijanskih ligah. Med krivci sta bila tudi nekdanja reprezentanta Giusepe Signori in Cristiano Doni. Policija je kasneje sprožila še dve obsežni akciji.
Prvo v decembru, ko je bilo ponovno aretiranih nekaj znanih nogometašev, še bolj odmevna pa je bila akcija tik pred pričetkom letošnjega evropskega prvenstva, ko so italijanski policisti kar med pripravami italijanske reprezentance na Euro vdrli v njihov tabor in pridržali kapetana Lazia Stefana Maurija, obisk pa so opravili tudi na domu Juventusovega trenerja Antonia Conteja. Ta naj bi v času vodenja Siene vedel za nameščanje izidov proti Novari in Albinoleffeju, a se je odločil molčati.
Disciplinska komisija je Conteja zaradi tega suspendirala za deset mesecev. Od klubov sta bila najhuje kaznovana Lecce in Grosetto, ki sta nazadovala iz druge v tretjo ligo, Siena je tekmovanje v serie A letos začela s šestimi točkami odbitka, Atalanta z dvema, Torino in Sampdoria pa z eno točko odbitka. V serie B je Novara začela z dvema točkama minusa, Bari pa s petimi.
V zadnjih štirih letih dve aferi na Hrvaškem
S kar dvema aferama so se v zadnjih štirih letih soočili tudi na Hrvaškem. Najbolj sveža je “afera Offside“, ki sega v leto 2010, ko so se nekateri nogometaši klubov Croatie Sesvete, Varteksa in Međimurja z ilegalnimi stavnicami dogovorili o izidih tekem prve hrvaške lige. Uspešno so priredili rezultate osmih srečanj, štirikrat pa jim je poskus nameščanja izida spodletel.
Po sodelovanju nemške in hrvaške policije je v zaporu pristalo 13 nogometnih delavcev, a nihče ni dobil vel kot 10-mesečne zaporne kazni. Poleg njih sta v zaporu kot organizatorja prirejanja izidov pristala tudi dva slovenska državljana Dino Lalić in Admir Šuljić, ki sta morala za zapahe za leto in pol, vrniti pa sta morala tudi milijon evrov.
Dve leti pred afero Offside pa je bil v “aferi Šapina“ Ante Šapina spoznan za krivega nameščanja izidov na več kot 50 tekmah po vsej Evropi v letih 2008 in 2009. Svoj bančni račun je v tem času obogatil za 2,3 milijonoma evrov, na sodišču v Bochumu pa so ga obsodili na pet let in pol zaporne kazni.
Bratje Šapina dejavni tudi v Nemčiji
Priimek Šapina pa je povezan tudi s stavniškim škandalom v Nemčiji, ki se je zgodil leta 2005. Takrat je nemški nogomet pretresla vest o prirejanju izidov v nemškem pokalu in na tekmah druge in tretje nemške lige. Na ilegalnih stavnicah je bilo na izide 13 tekem vplačanih 2 milijona evrov, za nečednimi posli pa je stal sodnik Robert Holzer, ki je sodeloval s tremi brati Šapina, ki so organizirali ilegalno stavnico in se dogovarjali za izide.
Holzer je bil obsojen na dve leti in pol zapora, dobil pa je tudi dosmrtno prepoved opravljanja katere koli funkcije v nogometu. Zaradi vpletenosti je podobna kazen doletela tudi sodnika Dominika Marksa, le da je v zaporu preživel leto manj. Bratom Šapina so Nemci dosodili od enega do treh let zapora.
Lani je afera izbruhnila v Turčiji
Poleti leta 2011 je s preiskavo nameščanja izidov pri kar 19 klubih pričela turška policija, letos julija pa se je končal sodni proces, v katerem je bilo obsojenih kar 93 ljudi, med njimi tudi nekateri trenerji in reprezentančni igralci. Turški velikan Bešiktaš je moral zaradi afere vrniti lovoriko, ki jo je osvojil v turškem pokalu, prostost pa je bila odvzeta tudi predsedniku kluba Yildirimu Demirörenu.
Hudo je bil kaznovan tudi predlanski turški prvak Fenerbahče, ki je zaradi vpletenosti v afero ostal brez nastopa v ligi prvakov, njegov predsednik Aziz Yildrim pa je bil zaradi nameščanja izida šestih tekem in dajanja podkupnin igralcem in uradnikom obsojen na šest let in tri mesece zapora.
Slovenski grešniki počasi priznavajo krivdo
V zadnjih tednih gre h koncu tudi sodni proces glede ilegalnih stavnic v Sloveniji. Ravno v četrtek so organizacijo ilegalnih stav priznali Kosta Turner, Ivan Vinko in Vasja Turner, dva obtoženca (Zvonko Hajšel in nekdanji slovenski reprezentant Goran Šukalo) pa obtožbe tožilstva še naprej zavračata.
Kosta Turner je prejel kazen treh let zapora, Ivan Vinko mesec dni manj, Vasja Turner pa je kazen skoraj že odslužil. Prva omenjena obtoženca bosta morala plačati tudi 89.726 evrov, Vasja Turner pa bo vrnil 15 tisočakov.
Peterica naj bi se z organiziranjem nelegalnih stav in sprejemanjem vplačil med 1. novembrom 2008 in 19. aprilom 2011 okoristila za skoraj 750 tisoč evrov, skupaj pa je bilo preko njihove združbe vplačanih kar 32 milijonov evrov.
