Čeprav je tiskovni predstavnik katalonskega velikana Toni Freixa še včeraj trdil, da so v klubu prav vsi nogometaši zelo srečni, temu več kot očitno ni tako. Z "virusom“ nezadovoljstva se je okužil tudi Cesc Fabregas, ki se je po nekajletnem igranju za Arsenal k Barceloni znova vrnil lansko poletje.
Za španske podprvake je nato nastopil na 45 tekmah, dosegel 15 golov ter prispeval še 20 asistenc, po prihodu Tita Vilanove na klop pa se je znašel na stranskem tiru. Čeprav je zaenkrat zaigral na vseh treh prvenstvenih tekmah, pa na nobeni ni dočakal zadnjega sodniškega žvižga. Naigral se ni niti na srečanjih španskega superpokala proti Realu iz Madrida, saj je v svojo statistiko vpisal vsega osem minut. Prav velikego razlogov za zadovoljstvo 25-letnik zato nima.
"V svetu nogometa kaj takega, kot je popolna zamenjava, ne obstaja. Sam vam ne bi znal povedati, kakšna je odlična zamenjava. Soigralcem vedno želim najboljše in jih tudi zato pozdravim z nasmeškom. Če bom moral pokazati nezadovoljstvo, bom to storil doma. Nikoli ne bom dopustil, da me takšnega vidijo soigralci in trener. Vsak si želi igrati vsako minuto sezone. Vedno sem dejal, da igram za najboljše moštvo na svetu, a v Barcelono sem prišel tekmovati, se učiti in uživati, ne pa si beliti glave s sedenjem na klopi. Trener dobro ve, kaj mu lahko ponudim,“ je za radio Marca dejal Fabregas, ki je klub pripravljen tudi zapustiti. "Če mi bo trener dejal naj odidem, bom odšel. Vendar pa mu dela ne nameravam olajšati. Še naprej bom vztrajal in čakal, da se stvari obrnejo na bolje.“
