Na seji so namreč ugotovili, da obstaja nekaj vrednostnih vprašanj, zato se bodo do njih najprej opredelili na aprilski seji senata.

"Gre za vprašanja, ali lahko univerza prevzame vlogo sodnega organa, ali lahko ugotavlja, da je nek dokument ponarejen, in tako dalje," pravi Pejovnik in dodaja, da univerza lahko postopke v zvezi s ponarejenimi listinami sproži šele takrat, ko ima sodno odločbo. Tako se je odzval na primer poslanca DeSUS Ivana Simčiča, ki naj bi se s ponarejenim srednješolskim spričevalom vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto.

Temeljno vprašanje je, ali je možno, da nekdo stori kaznivo dejanje, ki zastara. Zato senat po Pejovnikovih besedah obsoja neetično ravnanje, če se nekdo vpiše na univerzo, čeprav ve, da nima zahtevane izobrazbe.

"Stališče senata je, da nihče ne more imeti pravnega varovanja za nepravno dejanje. A vprašanje je, ali lahko za to kazensko odgovarja, vendar mora v vsakem primeru odgovarjati moralno in etično," je prepričan. Sicer meni, da še vedno obstaja tudi možnost za zahtevo po ničnosti Simčičevega vpisa po zakonu o upravnem postopku.

V zvezi z diplomo poslanca Pozitivne Slovenije Mitje Meršola, ki je z izjemo nekaj strani dobesedni prepis njegove knjige Američani kar tako, ki jo je izdal leto poprej, pa je Pejovnik dejal, da se mu ne zdi nič spornega. "Podrobnosti ne poznam in tudi v tem primeru bomo pregledali vse postopke. Meni se zastavlja vprašanje zelo dolgotrajnega študija, ker se programi menjajo. Po prvih informacijah ni nič narobe," je zatrdil Pejovnik.

Senat je obravnaval tudi primer domnevno nekorektnega ravnanja univerze do Jožeta Pučnika. Pejovnik je zanikal, da bi univerza Pučniku odvzela diplomo in se ne opravičila.

Pojasnil je, da je Pučniku diplomo, ki mu jo je podelila univerza v Ljubljani, odvzela policija ob aretaciji. Ko je bil izpuščen iz zapora in zaprosil, da dobi diplomo nazaj, mu je bilo rečeno, da so jo izgubili. Zato je njegov brat na rektoratu zaprosil za dvojnik, ki ga je tudi dobil, je še pojasnil Pejovnik.

Kot je dodal, je Pučnik nato odšel v Nemčijo, kjer je dobil delo v knjižnici na univerzi v Hamburgu, a je potreboval nostrificirano diplomo. "Vložil je kopijo diplome in pojasnili so mu, da mora po tamkajšnjih zakonih univerza v Ljubljani dati izjavo, da je bila diploma pridobljena korektno," pojasnjuje.

Zato je dežela Hamburg s pismom zaprosila univerzo, da izda potrdilo o kopiji diplome. Tu pa je univerza po oceni Pejovnika storila veliko napako, saj je pismo s tem potrdilom poslala čez deset let, ko je Pučnik že doktoriral in začel predavati na nemški univerzi.

Pejovnik je še omenil, da je delovna skupina zgodovinarjev, ki jo leta 1997 ustanovila univerza, ugotovila, da je bilo od leta 1945 92 profesorjev, med njimi takratni asistent Pučnik, preganjanih.

"Pripravili so obsežno poročilo, ki ga je sprejel senat leta 1998 in je bil leta 2000 v celoti objavljen v Objavah univerze skupaj z uvodnim tekstom rektorja Janeza Mencingerja, v katerem se univerza opravičuje vsem prizadetim profesorjem," še dodaja Stanislav Pejovnik.