Guardiola je letos z zmago v evropskem superpokalu proti Portu osvojil že 12. lovoriko v treh letih, s čimer je postal najtrofejnejši trener v klubski zgodovini. Klubsko vodstvo je z njegovim vodenjem ekipe seveda več kot zadovoljno in jim niti na kraj pameti ne pride, da bi ga zamenjali. A Guardiola je znan po tem, da je izjemno pazljiv glede svoje prihodnosti in pogodbo vedno podaljša le za eno leto. Poleg tega je zelo lačen novih izzivov, z Barcelono pa je že zmagal v vseh možnih tekmovanjih. O tem, kam bi ga utegnila peljati pot iz Katalonije, veliko pove njegova lanska izjava, ko je dejal, da ga izjemno mika delo v tujini, najraje pa bi se preizkusil v Angliji. Mnogi navijajo za to, da bi prevzel Manchester United, saj naj bi bil lahko le on edini pravi naslednik legendarnega Alexa Fergusona.
Kot rečeno, Guardiola zadnja leta kljub vsem uspehom z Barcelono pogodbo vedno podaljša le za eno leto, čeprav bi mu v klubu z veseljem dali podpisati dolgoročno pogodbo, če ne kar dosmrtno. Tako je tudi nazadnje sklenil dogovor s klubom le do letošnjega junija. Skoraj zagotovo bo kmalu pogodbo podaljšal še za eno leto, a v klubu se zavedajo, da je pametno že sedaj razmišljati o njegovi zamenjavi in če gre verjeti španskim medijem, so ga že našli v Bielsi.
Glavni argument v prid Bielse je, da goji zelo napadalen in agresiven stil nogometa, ta pa je edini sprejemljiv v Barceloni. Zanimivo je tudi to, da je Guardiola ob prevzemu trenerske službe v Barceloni Bielso poleg Cruyffa in Van Gaala navedel kot enega od vzornikov.
“Norec“ Bielsa pa ni nič manjši posebnež od Joseja Mourinha, katerega bi letos poleti skoraj nasledil pri Realu. Znan je po posebnih metodah treninga, kjer vsak del moštva trenira ločeno od ostalih, ima pa tudi poseben odnos do medijev. Zelo redko pristane na intervju, medtem ko se na tiskovnih konferencah zelo razgovori in znajo te trajati tudi več ur. Bielsa je igralsko kariero končal pri 25 letih in se posvetil trenerskemu poslu. Že na samem začetku je bil uspešen, saj je v začetku devetdesetih let argentinski klub Newell's popeljal do naslova državnega prvaka in do finala Cope Libertadores, kjer je proti Sao Paulu izgubil šele po enajstmetrovkah.
Za tem je Bielsa vodil še mehiška Atlas in Americo, argentinski Velez in španski Espanyol, nato pa se je preizkusil tudi na reprezentančnem nivoju, kjer je z Argentino leta 2002 na svetovnem prvenstvu izpadel že po prvem delu, a je dve leti kasneje upravičil zaupanje, ko je na olimpijskih igrah v Atenah osvojil zlato medaljo.
Od leta 2007 do 2011 je bil selektor Čila, kjer je dosegel kar nekaj dobrih rezultatov, predvsem pa je navdušil z napadalno igro, zaradi česar so Čilenci ponoreli za njim, zveza pa mu je ponudila možnost dosmrtnega vodenja reprezentance. A Bielsa je selektorsko klop Čila zapustil po menjavi na vrhu nogometne zveze, saj se z novim predsednikom ne razume najbolje. V lanskem letu je nato prevzel vodenje baskovskega Athletica.