“Do Talina smo preko Londona, Stockholma in Rige potovali 24 ur. Po vseh teh mukah, da smo prišli do tja, se nikakor nisem mogel sprijazniti s tem, da ne bi gledal tekme v živo,“ je za irski časnik Irish Independent dejal Cunningham, ki je med hojo okoli stadiona opazil, da so ena stranska vrata odprta. “Vstopil sem v prostor in na tleh videl vrečo z žogami. Ko sem jo dvignil, je bila pod njo trenirka estonske reprezentance.“

Cunningham je trenirko oblekel kar prek kavbojk in irskega dresa in odšel na igrišče mimo vseh varnostnikov, ki niso niti posumili, da je med njimi nepovabljen gost.


Conor Cunningham se je znašel tudi v neposrednem prenosu. (Foto: Youtube)

“Vse se je dogajalo zelo spontano in hitro. Ko sem vkorakal na stadion, sploh nisem vedel, kaj naj storim. Najbolj pametno se mi je zdelo, da se usedem na estonsko klop. Nihče mi ni ničesar rekel in mirno sem sedel tam, kasneje pa se je poleg mene usedel celo estonski selektor. Po približno 15 minutah tekme, me je opazil nekdo od Uefe, ki je prišel do mene in mi rekel, da tam ne smem sedeti,“ razlaga Conor.

Po ukazu, da mora zapustiti klop, je odšel nedaleč stran do snemalca ob sredinski črti, kjer je imel odličen pogled na igrišče. Tam je preživel naslednjih 15 minut, ko ga je znova opazil Uefin uslužbenec, ki pa je tokrat poskrbel, da je moral iznajdljivi Irec na tribuno. A tudi tu se mu ni slabo godilo, saj je sedel v šesti vrsti, od koder je lahko užival v visoki zmagi rojakov (4:0).

“Ko je bilo tekme konec in si je Irska praktično že zagotovila napredovanje, sem si rekel, da bom ponovno poskusil srečo. Odšel sem na igrišče in znova me ni nihče ustavil. Slavil sem zmago z našimi reprezentanti, s katerimi sem se rokoval in se z njimi pogovarjal. Eden mi je celo obljubil, da mi bo dal svoj dres, a ga kasneje žal nisem več videl,“ je še povedal Cunningham.

Ob navdušenju nad visoko zmago in neverjetno izkušnjo je Conor z igralci preprosto odkorakal v tunel, ki vodi v slačilnice. Tam je bil prisoten tudi pri intervjujih, ki so jih igralci dajali novinarjem.

“To sem moral posneti na svoj telefon, ker mi prijatelji drugače zagotovo ne bi verjeli, kaj sem doživel. Po tej dogodivščini sem bil tako navdušen, da sem precej stvari objavil tudi na Youtubeu. Še zdaj pa ne morem verjeti, da se je to vse zares zgodilo. To je vsekakor eno najboljših doživetij, kar sem jih doživel v življenju,“ je za konec pogovora za Irish Independent povedal Cunningham.