Če zna kdo motivirati svojo ekipo, potem ko se ta v prvenstvu znajde na prvem mestu, je to strateg na klopi Reala iz Madrida Jose Mourinho. Portugalec je v svoji karieri v zadnjih osmih letih naslov državnega prvaka osvojil kar šestkrat.
"Ko ste na vrhu, se ne ozirajte nazaj. Skrbijo naj vas le vaše tekme in vaše predstave na igrišču,“ je filozofija Mourinha, ki prvenstva ni še nikdar izgubil, potem ko je najbližjemu zasledovalcu pobegnil za tri točke.
Mourinho je v svoji domovini treniral Porto in dosegel dva naslova državnega prvaka (leta 2004 in 2005), dosežek pa ponovil tudi v Chelseaju, kjer je v prvih dveh sezonah na Otoku prav tako prišel do dveh naslovov (2005, 2006). Zadnja sezona, ki jo je preživel v Londonu, mu ni ostala v najlepšem spominu, saj je moral premoč priznati Manchester Unitedu.
V tej sezoni je imel Chelsea skozi celotno državno tekmovanje največ dve točki prednosti pred rdečimi vragi, kar je bilo premalo, da bi se še tretjič okitil z naslovom angleškega prvaka.
Po zanimivi izkušnji na Otoku, je Mourinha odšel v Italijo, kjer je vodil milanski Inter. Z njim je osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. V svojem drugem in tudi zadnjem letu pri črno-modrih je Mourinho osvojil naslov državnega prvaka, italijanski pokal in ligo prvakov.
Pot ga je nato vodila v špansko prestolnico, k ekipi, ki lani še ni bila dovolj zrela za velike uspehe. Real Madrid je v svojem prvem letu pod Mourinhevim vodstvom na Nou Camp prišel s točko prednosti pred Barcelono, kjer je nato doživel pravo katastrofo, saj jih je največji tekmec ugnal s kar 5:0 in ob koncu sezono slavil nov naslov prvaka.
Portugalec je tako v Angliji, ko je imel dve točki prednosti in v Španiji, ko je pred najbližjim zasledovalcem imel le točko prednosti, prvenstvo izgubil. A vsakič, ko je Mourinho prišel do treh točk prednosti, vodeč katerokoli ekipo, je z njo končal z državnim naslovom v rokah.
