"Slovenija sama seveda ne more organizirati evropskega prvenstva, a dosedanja praksa soorganizacije Nizozemske in Belgije iz leta 2000, Avstrije in Švice iz leta 2008 ter Ukrajine in Poljske, ki bosta čez dve leti priredili evropsko prvenstvo, tudi naši državi odpira možnost, da nastopi kot soorganizatorka tako velikega športnega dogodka," je med drugim na današnji novinarski konferenci v prostorih poslanske skupine SD dejal Juri.

Takšna odločitev po Jurijevih besedah zahteva odločen napor pri povečanju kapacitet stadionov v državi, gre pa za investicijo, ki ima številne pozitivne učinke: od promocije države, do navala športnih turistov in pristopa številnih močnih pokroviteljev, posodobitvi in povečanju cest in ključnih delov železnice, nastanitvene infrastrukture. "V duhu partnerskega sodelovanja na območju Alp in Jadrana predlagamo, da v kandidaturo pritegnemo še Hrvaško in Italijo s svojima severovzhodnima deželama - Furlanijo Julijsko krajino in Venetom," meni Juri.

Ob tem je poslanec poudaril tudi simbolni pomen takšne organizacije. Skupaj bi namreč po njegovih besedah nastopile države, ki jih je še nedavno delila blokovska razdeljenost in boleča zgodovina, hkrati pa imajo skupno perspektivo: Italija kot ustanovna članica EU, Slovenija kot ena izmed prvih novih članic EU iz Srednje in Vzhodne Evrope ter Hrvaška, ki bo takrat bržkone prva članica iz Zahodnega Balkana. Poleg tega lahko Slovenija pri tem izzivu odigra tudi povezovalno vlogo, predvsem potem, ko se je odločila, da z arbitražnim sporazumom razreši odprta mejna vprašanja s Hrvaško, je še dejal Juri.

Poslnaci SD predlagajo, da bi EP priredili na osmih stadionih: Ljubljana (16.000 sedišč s potrebo po povečanju na najmanj 25.000 sedišč), Maribor (12.500 sedišč s potrebo po povečanju), Zagreb (40.000), Split (35.000), Reka (34.000 - stadion je trenutno v predgradbeni fazi), Trst (28.500), Videm (41.600) in Padova (32.500), možni alternativi pa sta Osijek (20.000 sedišč s potrebo po povečanju) in Celje (13.500 sedišč s potrebo po povečanju).

Za Jurija, Frangeža in Levaniča je skupna kandidatura povsem realna in dosegljiva, saj sta doslej skupni kandidaturi napovedali, čeprav ju še niso potrdili, tudi Romunija in Bolgarija ter Slovaška in Češka. Pobude še niso predstavili premieru in predsedniku SD Borutu Pahorju, po njihovem mnenju pa je premier v preteklosti že večkrat dokazal, da ima razumevanje za šport in podpira velikopotezne projekte.