Začelo se je v poletnem premoru, ko se je izredno študiozni trener Darko Milanič tik pred začetkom priprav, ko je bil že sestavljen program in so bile dogovorjene prijateljske tekme, nenadoma odločil, da zapusti Ljudski vrt in se preseli 70 kilometrov severneje v Gradec. Še večji šok je bila odločitev Zlatka Zahovića, da odstopi z mesta športnega direktorja, a se je po burnem odzivu navijačev in številnih prošnjah po tednu vrnil pod Kalvarijo, kjer je dobil še več oblasti. Ker Maribor ni igral v skladu s pričakovanji, je moral konec septembra po le 117 dneh za boljši jutri oditi še 60-letni hrvaški trener Ante Čačić. Izbira otroka kluba Anteja Šimundže, ki je po Đurovskem, Horjaku, Milaniču in Čačiću postal peti trener pod vladavino Zahovića, je bila logična.
Maribor se je v tretji sezoni v evropski ligi prvič uvrstil v izločilne boje in bil edini klub z območja nekdanje Jugoslavije, ki je prezimil v Evropi. Vijoličasti nastop v šestnajstini finala bo odmeval tudi danes na finalu lige Evropa v Torinu, saj je velika Sevilla izločila Maribor le z golom razlike.
Vijoličasti so se spomladi dolgo mučili na domači sceni. Posebno takrat, ko v ekipi ni bilo hitrih igralcev, ki z veliko gibanja dvignejo ritem. Ko je bilo treba, so zaigrali tako, kot se za njihov sloves spodobi, in pometli s konkurenco. A igra še ni na ravni, ki bi poleti zagotavljala nove zmage na evropski sceni, kar je povezano tudi z nekonkurenčnostjo preostalih ekip v ligi. Športni del ustroja z Zahovićem na čelu miri skeptike, da bo v kvalifikacijah za ligo prvakov moštvo na želeni ravni. Kakšna je vizija, bo pokazal prestopni rok. Maribor poceni kupuje, oplemeniti in proda z dobičkom, ki ga vlaga v razvoj.
