Tresla se je gora, rodila se je miš. Mednarodna nogometna zveza Fifa je znova tarča kritik, da je leglo milijardne korupcije, a še naprej se nič ne spremeni. Enako je bilo ta mesec, ko so pri Fifi priznali nekaj moralnih in pravnih prekrškov pri kandidaturi za organizacijo prihodnjih dveh svetovnih prvenstev, toda »noben ni tako problematičen, da bi bilo treba sprejeti pomembne sklepe«. Mundial tako ostaja v rokah Rusije (2018) in Katarja (2022).
Vodja preiskave je bil Michael Garcia, nekdanji ameriški zvezni tožilec in direktor FBI. Konec septembra je oddal 350 strani dolgo poročilo. Pred tem je preučil 75 pogovorov v desetih državah in predelal več kot 200.000 strani gradiva. Nepravilnosti je odkril praktično povsod. Stična točka je nekdanji podpredsednik Fife Jack Warner iz Trinidada in Tobaga, ki je sicer kasneje odstopil zaradi drugih podkupovalnih zgodb. Leta 2010 naj bi ravno Warner dobil največ (nelegalnih) ponudb za svoj glas na volitvah za SP 2018 in 2022. Med snubci so bili predstavniki Anglije, Avstralije, Japonske, Južne Koreje in ZDA. Brez omembe v poročilu je skupna kandidatura Španije in Portugalske, a zgolj zato, ker njuni predstavniki niso hoteli sodelovati s preiskovalci. Edina brezmadežna naj bi bila kandidatura Belgije in Nizozemske.
Fifino poročilo dolgo le 42 strani
Organizacijo svetovnega prvenstva leta 2018 je dobila Rusija, ki je preiskovalcem razkrila le nekaj dokumentov po lastni izbiri. Ruski delegati naj bi pred volitvami kupili tudi večjo količino računalnikov, ki so bili kasneje uničeni. Med predstavniki Rusije in Fife je bilo še precej sestankov, ki uradno niso dokumentirani. Štiri leta kasneje bo svetovno prvenstvo gostil Katar. Preiskava je pokazala, da so se številna katarska podjetja vključila v nogometni posel. Denimo v organizacijo prijateljskih tekem z bogatimi provizijami, ki so končale na neznanih bančnih računih. Kljub temu je Nemec Hans-Joachim Eckert, predsednik etične komisije pri Fifi, sporočil, da pri kandidaturi Rusije in Katarja ni dokazov za korupcijo. »Obseg dogodkov pri kandidaturah je bil daleč od tega, da bi šli čez mejo, na osnovi katere bi morali ponoviti izbor,« je dejal. Poročilo Fife v končni obliki obsega le 42 strani in ni javno dostopno. Hkrati se je takoj oglasil Michael Garcia, ki trdi, da je Fifina komisija podala številne pomanjkljive in zmotne podobe dejstev in sprejetih sklepov. Napovedal je pritožbo in dobil močno podporo. Oglasil se je predsednik evropske nogometne zveze Uefa Michel Platini. »Želim si, da bi javno in v neokrnjeni obliki razkrili ta dokument. Če je bilo kaj narobe, bi morali takoj izpeljati novo glasovanje,« je dejal Platini.
V takšnih zgodbah se vedno pojavijo ideje o bojkotu. Najprej so zelo glasne, a gredo kmalu v pozabo. Tokrat bo morda drugače. Za bojkot se zavzema nekaj vidnih članov angleške nogometne zveze FA, ki je ena najmočnejših predstavnic v svetovnem nogometu. »Končno poročilo je navadna šala,« je dejal predsednik FA Greg Dyke. Kljub temu ni bil tako direkten kot njegov predhodnik David Bernstein, ki trdi, da je čas za drastične spremembe v svetovnem nogometu. »Na določeni točki je treba oditi in nekaj storiti,« je rekel. »Fifa je totalitarna organizacija, ki spominja na nekdanjo Sovjetsko zvezo. Morali bi razmisliti o bojkotu prihodnjega svetovnega prvenstva, če ne bo prišlo do nujnih reform Fife, vključno z izpolnjeno zahtevo, da Blatter odstopi od kandidature za naslednji predsedniški mandat.« Kljub temu je jasno, da angleška zveza le špekulira, saj si ne more privoščiti izpada dohodka, ki ga prinašajo kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo. Med drugim že zato, ker še vedno dolguje 267 milijonov funtov zaradi gradnje stadiona Wembley.
Platini deluje v zakulisju
Še ostrejši je bil dr. Reinhard Rauball, predsednik nemške lige. »Ne samo da bi morali javno objaviti Fifino poročilo, ampak bi morali zraven predstaviti tudi vse ugotovitve Garcie. To je edini način, s katerim se Fifa lahko spopade z izgubljeno kredibilnostjo,« je dejal. »Če se to ne bo zgodilo, potem kriza ne bo končana. Vprašati se bomo morali, ali so članice Uefe pri Fifi še v dobrih rokah,« je pristavil. Toda angleški in nemški protestni glas prihaja iz »druge lige«, saj Bernstein in Rauball nista predsednika nacionalnih zvez, ki vsi po vrsti bolj kot ne molčijo. Enako velja za Platinija, ki tako ostrih ukrepov, kot sta bojkot in izstop, ne omenja. Poznavalci so celo prepričani, da bo Francoz raje deloval v zakulisju. Sedanjo Fifino krizo naj bi skušal izkoristiti za dvig moči Uefe, kar naj bi mu koristilo pred predsedniškimi volitvami Fife prihodnje leto.
Tudi pri angleški zvezi gre verjetno bolj za ranjen ponos kot za željo po reformah. Končno Fifino poročilo je namreč v javnosti največ nepravilnosti naprtilo ravno Angliji, čeprav je na volitvah za SP 2018 izpadla že po prvem krogu – dobila je le dva glasova. Fifa je angleški kandidaturi med drugim očitala, da je za slavnostno večerjo Karibskega nogometnega združenja plačala 35.000 od skupno 55.000 funtov visokega računa. Nedvomno sporna poteza Anglije, a povsem nenavadno je, da Fifa prav nič ne problematizira početja Katarja, ki je kril celoten strošek zasedanja afriške nogometne zveze CAF leta 2010 v Angoli pred volitvami za SP 2018 in 2022. Šlo je za 1,8 milijona dolarjev. In ko ima vsakdo v marmeladi vsaj en prst, je vedno tako – trese se gora, rodi se miš.
