Slovenski nogometaši so bili na tekmi osmine finala evropskega prvenstva proti Portugalski na pragu raja, saj so po obranjeni enajstmetrovki Jana Oblaka Cristianu Ronaldu v podaljšku imeli še izjemno priložnost Benjamina Šeška.
Pri izvajanju kazenskih strelov so bili v Frankfurtu nato bolj zbrani Portugalci. Tudi pred 14 leti je Slovenijo na SP v Južni Afriki od napredovanja, takrat v osmino finala, ločilo le nekaj minut, njihove upe pa je pokopal Američan Landon Donovan, ki je v prvi minuti sodnikovega podaljška zadel za zmago proti Alžiriji. Za slovensko reprezentanco je takrat igral tudi Andraž Kirm, ki je v slovenskem dresu zbral 71 nastopov in dosegel šest golov. Danes je 39-letni Ljubljančan pomočnik Aleša Arnola v ljubljanskem Bravu, kjer je predlani končal svojo igralsko kariero.
Začniva z enajstmetrovkami, ki so proslavile Dioga Costo. Bi lahko rekli, da so na koncu vendarle odločale izkušnje, ki jih portugalski nogometaši imajo nedvomno več od slovenskih?
Ko je govora o izkušnjah, gre za tekme, ki so jih igralci v svoji karieri že odigrali na takšni ali podobni ravni in tu so bili Portugalci v prednosti. Večina jih tako ali tako igra v najmočnejših evropskih klubih, kjer so bili velikokrat v podobnih položajih. Prav tako ne gre le za izvajanje enajstmetrovk, ampak zadnje minute tekme, ko odločajo stresni trenutki. Vse to je potem vplivalo na to, da so se Portugalci bolje znašli v tem položaju. Je pa škoda, ker so fantje več kot 120 minut oddelali dobro, v petih minutah pa je bilo vsega konec. Normalno je, da jim je žal, ker so zapravili lepo priložnost za napredovanje, kajti vprašanje je, kdaj se jim bo spet ponudila, vendar si nimajo česa očitati. Včasih potrebuješ tudi nekaj sreče, ki ni bila na naši strani.
Mislite na priložnost tekme Šeška?
Šeško je imel že v rednem delu tekme podobno priložnost. Videlo se je, da je hitrejši in močnejši od Pepeja, če ga dobi na odprtem prostoru, toda priložnosti ni izkoristil. Vsekakor moramo pohvaliti portugalskega vratarja, ki je v podaljšku odlično posredoval ob njegovem strelu. Na takšnih tekmah je zelo pomembno, da se ubraniš proti boljšim ekipam in izkoristiš tisto eno ali dve priložnosti, ki se ti ponudita. Do tega smo prišli, ampak tega nismo izkoristili. Kljub temu moramo biti zadovoljni s tem, kar je reprezentanca pokazala v Nemčiji. Vsekakor je to dobra popotnica za prihodnja tekmovanja.
Začetek prvega polčasa je bil podoben kot proti Danski, ko so naši igralci prehitro izgubljali že dobljene žoge in bili ves čas pod pritiskom.
Dejansko je bilo čutiti nekaj več nervoze kot proti Srbiji ali Angliji. Tudi Portugalci so po porazu v Stožicah drugače pristopili k tekmi, ni bilo nobenega podcenjevanja. Bili so agresivni, zato smo imeli kar nekaj težav, toda po uvodnih minutah smo se otresli pritiska in v glavnem dobro stali na igrišču. Dejstvo je, da smo se večino tekme branili, toda kot rečeno, tudi mi smo imeli priložnosti, na koncu so pač odločale enajstmetrovke.
V vezni liniji so igralci večinoma dobro opravili svoje delo, čeprav je bilo v prvem polčasu nekaj individualnih napak. So bile bolj plod neodgovornosti v igri?
Po teh izgubljenih žogah so imeli Portugalci nekaj hitrih protinapadov, je pa res, da si kakšne izrazitejše priložnosti niso priigrali. Toda proti takšnim ekipam je treba biti še bolj pazljiv, sploh pri odvzetih žoga. Ko bolj napadaš, si tudi bolj odprt in takšne ekipe ali njihovi posamezniki to velikokrat izkoristijo.
Imata generacija, ki je leta 2010 igrala na SP v Južni Afriki, in zdajšnja, ki je bila na EP v Nemčiji, razen selektorja Matjaža Keka še kaj skupnega?
Ne samo ti dve generaciji, tudi tisto pred nami, ki je igrala na evropskem prvenstvu leta 2000 in dve leti pozneje na svetovnem prvenstvu, je krasila neverjetna borbenost in ekipni duh. Za reprezentance, kot je naša, ki nima tako velikega nabora igralcev, je to tisti dodatek, ki lahko prinese rezultat. Sicer ne poznam najbolje stanja v ekipi, toda sodeč po rezultatih je bilo vzdušje v njej odlično, dihali so eden za drugega in to jih je pripeljalo tako daleč.
Je Matjaž Kek kaj spremenil način svojega vodenja in sistem igre?
Bolj ali manj se drži principov, ki jih je imel že v našem času. Kot sva že govorila, določene podobnosti med našo in zdajšnjo generacijo so, je pa Kek odličen vodja, ki zna držati vse konce skupaj. Zelo pomembno je tudi, kako deluješ v javnosti in tudi za to je pravi človek. Večkrat je tudi dokazal, da imena pri njemu ne igrajo pomembne vloge. Zanj je pomembno, da se posameznik podredi ekipi in to nas je tudi pripeljalo do rezultatov.
Bi se strinjali, da je do zdaj na prvenstvu največ pokazala Španija?
Na vseh prvenstvih prihaja do presenečenj in nekatere ekipe pridejo dlje, kot bi pričakovali, na drugi strani nekatere ne opravičijo vloge favorita. Čeprav se je uvrstila v četrtfinale, me je do zdaj negativno presenetila angleška reprezentanca, je pa res, da zmaguje in v turnirskem sistemu tekmovanja je pomembno le, da napreduješ. Angleži imajo zelo širok nabor igralcev, tako da zanje ni prav velika težava igrati tekme na tri, štiri dni. Največ je do zdaj pokazala Španija, tako da bo njihova tekma z Nemčijo v četrtfinalu zagotovo ena od poslastic tega prvenstva.
Na tokratnem prvenstvu je veliko avtogolov, prav tako je veliko golov padlo v sodnikovem podaljšku. Je za to kakšen poseben razlog?
Težko je govoriti o razlogih za to. Za gole v sodnikovem dodatku bi lahko rekli, da zato, ker so zdaj ti dodatki veliko daljši, kot so bili nekoč. Dlje kot traja tekma, večja je utrujenost in večja je možnost padca zbranosti v obrambi. Tekme trajajo tudi po 95 minut in več in morda bi to bila lahko neka logična razlaga, medtem ko za tako veliko število avtogolov nimam pametnega odgovora. Rekel bi, da gre bolj za smolo branilcev, ki se včasih niti ne morejo izogniti avtogolu, še zlasti, ko gre za ostre predložke v kazenski prostor, tega pa je vse več in s tega vidika je branilcem težje.
Za konec še o vašem trenerskem delu. V Bravu ste zdaj v vlogi pomočnika glavnega trenerja, kakšne pa so vaše ambicije v tem poslu?
Gre za nekoliko kompleksno vprašanje, vendar bi dejal, da se v prihodnosti vidim tudi kot glavni trener. Ne vem, ali mi bo uspelo priti do tja, niti ne želim preveč razmišljati o tem, je pa to, da sem zdaj pomočnik Arnola, dobra priložnost zame, da se od njega učim, kako vse skupaj poteka z druge strani nogometnega igrišča. Zraven sem, vesel sem, da nabiram izkušnje in videli bomo, kam me bo to pripeljalo.
Prav Bravo je eden redkih slovenskih klubov, ki svojo prihodnost gradi na mladih slovenskih nogometaših in jim ponuja priložnost za igro, medtem ko se večina drugi klubov zanaša na veliko število tujcev.
Pot, ki jo je ubral naš klub, ni lahka. Res je, da imamo že nekaj časa solidne rezultate, glede na to, da nismo prav dolgo v prvi ligi, še zlasti v lanski sezoni, ko smo se uvrstili v kvalifikacije konferenčne lige, ampak dejstvo je, da ni lahko z mladimi igralci. Za vse to moramo samo čestitati glavnemu trenerju, športnemu direktorju in vsem v klubu, ki se za to zavzemajo. Mislim, da je to prava pot in tudi mladi igralci čutijo, da se pri nas dobro dela in da bodo dobili svojo priložnost. Tako k nam zelo radi pridejo tudi igralci, ki so šli zelo mladi v tujino. Trudimo se, da bi čim več mladih nogometašev v prihodnosti, tako kot danes že nekateri, nosili dres članske reprezentance Slovenije. x
