Izstopala je po nasmehu, urejenosti in sproščenosti. Sreči, ki jo je izžarevala. Medtem ko so atleti v četrtek zvečer tekmovali na memorialu Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana, je bila skakalka troskoka Neja Filipič urejena v elegantni obleki, na stadion je prišla na dogovorjen intervju. »Danes sem magistrirala,« je dejala skromno, a ponosno. Medtem ko so ji številni trenerji, funkcionarji in tudi nekdanji atleti čestitali za sijajne tekmovalne dosežke na mednarodni sceni, je globoko v sebi čutila, da ima razlog za še večjo srečo. »Vesela sem, ker vem, kaj bi rada delala v življenju. Najverjetneje sem že na tej poti,« je pristavila Neja Filipič.
»Ne pozabite in poudarite, da sem Žirovka. Tam sem končala osnovno šolo,« odločno opomni, ko opisuje svojih 27 let življenja, ki jih je proslavila 22. aprila. Ko se je ob koncu srednje šolo rokovala z atletiko, se je prvi dve leti izobraževala v Idriji, zadnji dve gimnazijski pa v Šentvidu. Z atletiko se je začela resneje ukvarjati v kranjskem Triglavu, kjer je bil njen trener Matjaž Polak. Že ob koncu gimnazije je začela sodelovati s Sašo Maraž ter prestopila h Kronosu. V zadnjih letih sodeluje s Srđanom Đorđevićem, na slovenskih tekmovanjih pa nosi dres Massa.
Odločitev po zadnjem izpitu
Ukvarjanje z vrhunskim športom ni njena edina aktivnost. Na fakulteti za farmacijo je združevala šport in študij. Petletni študij je uradno zaključila predvčerajšnjim, medtem ko je zadnji izpit opravila že pred leti. Pravi, da ji športna kariera ta čas pomeni ogromno, a si nikoli nisem mislila, da bo prišla do ravni, da bo lahko od športa živela. »Šport sem vedno jemala kot dodatno dejavnost, saj je bila vselej moja prioriteta izobraževanje. Kljub temu sem športu ves čas posvečala veliko časa, trenirala sem vsaj šestkrat na teden. Ker je bil študij izjemno zahteven, sem si v atletiki zastavila cilj, da vzdržujem formo. Postavila sem si rok, da se po opravljenem zadnjem izpitu na fakulteti odločim, ali bom s športom nadaljevala ali ne. Odločila sem se, da zamenjam trenerja ter se v naslednjem obdobju posvetim športni karieri,« odgovarja.
Pravi, da je imela kratek čas malce preveč časa in po sreči dobila zaposlitev v podjetju Farmedica, kjer je lahko usklajevala šport in delo. V ljubljanskem farmacevtskem podjetju je na področju regulative zaposlena kot samostojna podjetnica, potem ko je lani poleti kot vrhunska športnica dobila zaposlitev v Slovenski policiji. »Farmedica mi je šla zelo na roko, da sem se lahko v zadnjih mesecih posvetila magisteriju, zato sem podjetju zelo hvaležna. Kot tudi mentorici in somentorici, ki sta se uspeli prilagoditi mojemu urniku, ko mi je šlo za nohte in ko sem lovila rok. Glede na to, da želim nadaljevati delo v farmaciji, bom vztrajala na začrtani poti. Pridobivam pomembne izkušnje, ki mi bodo gotovo koristile in bi jih rada še nadgradila. To bo zame dodatni izziv, ki sem mu zaenkrat kos, čeprav sem na športnem področju vse bolj uspešna,« odgovarja Žirovka, ki živi v Ljubljani. Celo preselila se je v zadnjem mesecu, a so glavno vlogo odigrali starši in partner, ki so to storili namesto nje, medtem ko je bila na pripravah v tujini.
S trmo do cilja
Pravi, da ko ji gre za nohte, funkcionira najbolje. »Takrat vselej delam najintenzivneje in najbolje. Naj si gre na področju športa, dela ali tekmovanja. Sem trmasta in pripravljena storiti vse, da bom uresničila nalogo ter izpolnila cilj. Če moram za to spati manj, bom pač spala manj. Če moram intenzivneje trenirati, bom to storila. Če pa moram več delati, bom več delala. Za vse to sem hvaležna ljudem okrog mene, ki so mi pomagali na poti do ciljev. Da so mi denimo kuhali, da sem sploh lahko živela, ko sem bila najbolj pod stresom.«
K napredku v troskoku in tudi skoku v daljino je bo besedah Neje Filipič najbolj botrovalo dejstvo, da se je privadila na spremenjen način treninga, ki sta ga uvedla s trenerjem Đorđevićem. Poleg tega poudarja, da je zdrava, da lahko opravi količino predpisanih treningov. Lani je imela težave z bolečo peto, a je kljub temu lahko trenirala po malce prilagojenem programu. »Neja ima posebno tehniko troskoka, saj zelo malo izgublja pri hitrosti skokov. Lahko bi rekel, da skače na hitrost, ki jo je v zadnjem času ob eksplozivnosti precej povečala. Ta tehnika je zelo zahtevna. Marija Šestak je denimo skakala na odriv, podobno Snežana Vukmirović,« pojasnjuje Srđan Đorđević. Navdušen je nad izjemno organiziranostjo svoje atletinje, ki na vsakem koraku ve, kaj si želi doseči.
Osebni rekord v troskoku je Neja Filipič dosegla minuli konec tedna v Rabatu, kjer je celo ob malenkostnem protivetru skočila 14,42 m ter bila v izjemno močni mednarodni konkurenci, kjer je manjkala le svetovna rekorderka Venezuelka Yulimar Rojas, tretja. In prva Evropejka, kar je pomemben podatek, glede na to, da bo avgusta v Münchnu evropsko prvenstvo. Še prej pa bo tekmovala na sredozemskih igrah v Alžiriji in svetovnem prvenstvu v ZDA. »Ko sem šla na pot v Maroko, sem si rekla, da moram skočiti osebni rekord, saj se bom sicer v tako izjemni konkurenci osramotila. Verjela sem v to in ga tudi dosegla. Motivirala me je tudi sijajna publika na stadionu ter dejstvo, da sem bila izven Slovenije, saj sem ob pisanju magisterija potrebovala spremembo okolja,« razlaga atletinja Massa.
Najprej rekord v daljini
Vrhunska športnica pravi, da jo je konkurenca lepo sprejela, da ima zaenkrat le pozitivne izkušnje. »Na pripravah na Portugalskem mi je trener olimpijske podprvakinje Patricie Mamona dejal, da imam veliko potenciala. Prav tako so me spodbujali tudi drugi trenerji uveljavljenih skakalk troskoka. Na tekmah diamantne lige v Dohi in Rabatu sem opazila, da so razlike med najboljšimi zelo majhne, da se lahko zgodi marsi kaj, še posebej če v konkurenci ni Yulimar Rojas.« Slovenska skakalka troskoka in daljine si je v tej sezoni pridobila samozavest, s katero bo nastopila na velikih tekmovanjih. Za julijsko svetovno prvenstvo napoveduje uvrstitev v finale, na avgustovsko evropsko prvenstvo še kaj več.
Srđan Đorđević je prepričan, da bo Neja Filipič še letos izboljšala državni rekord v skoku v daljino, ki je s 678 cm že 14 let v lasti Nine Kolarič. »Za rekorde se morajo sestaviti vse komponente, zelo pomemben faktor je tudi veter. Prepričan sem, da je Neja sposobna v tej sezoni v troskoku skočiti med 14,60 in 14,80 m,« meni trener. »Verjamem, da bom kmalu skočila rekord v daljini. Tudi v troskoku mi trener že dolgo časa na podlagi mojih parametrov hitrosti, tehnike in moči govori, da se sposobna preskočiti 14 m in pol. Upam, da bom kmalu uresničila napovedi,« zaključuje Neja Filipič.
