V nizu do 11 točk te dve, tri napake hitro porinejo v minus. V ključnih trenutkih sem bil malce prepočasen, z njegovim servisom sem imel težave, taktično je zelo dobro menjal položaje.

Darko Jorgić, sloveenski reptrezentant

V dvojnem programu v soboto je Jorgić najprej v osmini finala gladko s 3:0 (9, 8, 12) ugnal Danca Andersa Linda, v večernem terminu pa vendarle prekinil črni niz proti Japoncu Shunsukeju Togamiju, ki ga je pred tem premagal kar petkrat zapored. V napetem četrtfinalu je bil Jorgić boljši s 3:2 (-7, 9, -15, 11, 9). Posebej boleč je bil poraz proti Togamiju v osmini finala letošnjega svetovnega prvenstva v Dohi, ko je Hrastničan, ki zdaj živi v Celju, zapravil dve zaključni žogici.

Pozabil na vse poraze s Togamijem

»Zdaj lahko končno pozabim na tiste poraze. Vedel sem, da mu moram vsiliti svojo igro, ker je sicer prehiter in premočan, saj ne dela napak. Moral sem biti agresiven in mislim, da mi je to uspelo bolje v končnici kot na začetku. Je pa res, da je tudi on zgrešil nekaj žog, ki jih običajno ne,« je po sobotni zmagi dejal Darko Jorgić, ki ga je dan pozneje zaustavil mlajši od bratov Lebrun.

Še ne 19-letni Francoz je znova potrdil status enega največjih svetovnih talentov. Trenutno sedmi igralec svetovne lestvice in bronasti z olimpijskih iger v Parizu je Jorgića v Ljubljani premagal že pred dvema letoma v osmini finala, nato še istega leta na ekipnem EP v Malmöju ter lani v prvem krogu ekipnega dela olimpijskih iger. Tokrat je s spretno taktiko in zanesljivim servisom v uvodnem nizu izsilil preveč Jorgićevih napak.

 

»V nizu do 11 točk te dve, tri napake hitro porinejo v minus. V ključnih trenutkih sem bil malce prepočasen, z njegovim servisom sem imel težave, taktično je zelo dobro menjal položaje. On ni grešil, jaz pa sem in te razlike se potem ne da več nadoknaditi. Zmagal je zasluženo,« je po polfinalnem porazu priznal Jorgić, ki pa je bil z nastopom v Tivoliju vseeno zadovoljen. Že v torek ga v Zagrebu čaka nov turnir, na katerem bodo nastopili še Deni Kožul, Peter Hribar, Ana Tofant, Katarina Stražar in Lara Opeka.

Urh: Nuja je domači namiznoteniški center

S predstavo najboljšega Slovenca, pa tudi Kožula, ki je izpadel v osmini finala, je bila zadovoljna tudi selektorica Andreja Ojsteršek Urh: »Seveda smo razočarani, ker ni prišel v finale, a gre za vrhunsko zaseden turnir. Deni je že v Skopju in zdaj v Ljubljani dokazal, da spada med 50 najboljših igralcev na svetu. V drugem krogu je premagal 19. igralca sveta Oh Jungsunga. Škoda, da je v osmini finala naletel na evropskega prvaka Alexisa Lebruna, ki mu ni pustil veliko možnosti, a napredek je očiten.« Selektorica je opozorila tudi na težave zaradi zamenjave deske na loparju, ki jo narekujejo sponzorske obveznosti. »Na treningu vse deluje, a ko pride tekma, je občutek lahko povsem drugačen. Darko je kljub temu zdržal pritisk in pokazal, zakaj sodi v svetovni vrh,« je poudarila.

Slovenske nastope je v Tivoliju spremljal tudi nekdanji selektor Jože Urh, ki je z ženo, zdajšnjo selektorico Andrejo Ojsteršek Urh, prav na dan četrtfinala praznoval 40. obletnico poroke. »Slovenski namizni tenis trenutno temelji na dveh posameznikih, Jorgiću in Kožulu. Hribar je v manjši krizi, a ne smemo pozabiti, da je prav on z lansko zmago proti Singapurju odprl Sloveniji vrata na olimpijske igre. Tu je še nekaj mladih igralcev, kot sta Brin Vovk Petrovski in Miha Podobnik, ki jima je treba dati priložnost. Sprva bosta izgubljala, toda tudi Tokić in Jorgić sta nekoč plačala to ceno. Nuja je domači namiznoteniški center, da se lahko tudi Darko, Deni in Peter vrnejo, trenirajo skupaj in vlečejo mlade naprej. Če tega ne bo, bodo odšli v tujino in se tam izgubili, kot Godec, za katerega je še čas, ali Žibrat,« je opozoril Jože Urh.

Dotaknil se je tudi slovenskega ženskega namiznega tenisa: »Pri dekletih je zgodba nekoliko drugačna. Ko so stare 20, 22 let, že razmišljajo o družini in šolanju, saj v ženskem namiznem tenisu ni dovolj denarja, da bi jih motiviral za popoln profesionalizem. Imamo Ano Tofant, ki je ubrala profesionalno pot, a je hkrati tudi trenerka, zato ni stoodstotno osredotočena le na trening. Velik potencial je Sara Tokić, ki pa je še premlada, da bi bila vodilna igralka. Tudi dekleta bi nujno potrebovala domači center.« x

Priporočamo