Štirikratni prvak evrolige, zmagovalec španskega, grškega, izraelskega in turškega prvenstva, evropski prvak, bronast z olimpijskih iger v Sydneyju, evropski igralec leta, najkoristnejši igralec evropskega prvenstva... Seznam osvojenih moštvenih in individualnih lovorik se tu ne ustavi, našteli smo zgolj najpomembnejše. Tako polna je vitrina osemintridesetletnega litovskega organizatorja igre Šarunasa Jasikevičiusa, ki se je pred dnevi odločil, da bo superge obesil na klin in se podal v trenerske vode. Na zadnji tekmi v karieri je izpolnil še otroške sanje, ko je v dresu njemu ljubega Žalgirisa končno osvojil tudi litovsko prvenstvo, kar je bil verjetno jeziček na tehtnici pri odločitvi o košarkarskem pokoju. Vročekrvni Šaras je zapisan tudi v srcih slovenskih ljubiteljev igre z oranžno usnjeno žogo, saj si je pot med zvezde začel utirati pred petnajstimi leti, ko je nosil dres Uniona Olimpije in z zmaji osvojil slovenski pokal.
Litovski čudežni deček se je košarkarskih veščin učil v Združenih državah Amerike, kjer je sprva obiskoval srednjo šolo v mestecu Quarryville v Pensilvaniji, nato pa šolanje nadaljeval na univerzi Maryland, kjer je diplomiral. Kljub zavidljivemu znanju se mu v najmočnejšo ligo na svetu NBA tedaj ni uspelo prebiti, zato se je vrnil v domovino, kjer je s težkim srcem podpisal prvo profesionalno pogodbo. Kot goreč navijač Žalgirisa je namreč okrepil rivala Lietuvos Rytas, kar mu navijači zelenih dolgo časa niso oprostili. V tisti sezoni so se potolažili z naslovom evropskih prvakov, nato pa še v drugo doživeli hladno prho. Jasikevičius se je poleti resda odločil, da bo oblekel zeleno-beli dres, a tistega ljubljanske Olimpije. Lahko si samo predstavljate, pod kakšnim pritiskom je bil tedaj triindvajsetletni mladenič, ko so zmaji nato v evroligi gostovali ravno v Kaunasu.
»Pred tekmo sem bil zelo živčen. Zmago (Sagadin, op. p.) mi je ogromno pomagal. Veliko se je pogovarjal z menoj in me pripravljal na tekmo. Na začetku sem igral bolj skromno, saj me je Beck zelo dobro pokrival, a se je sčasoma izboljšalo. Morda sem na koncu tekme res naredil nekaj neumnih potez, a kaj hočemo, sem zelo čustven človek,« je po obračunu, na katerem je k tesni zmagi prispeval 14 točk in deset asistenc, dejal ljubitelj golfa, tenisa in nogometa. Po izredno stresnih dneh, ko ga je nekaj vodilnih mož v Litvi zaradi njegove odločitve obrekovalo, teden pred tekmo pa je bil pod močnim pritiskom litovskih medijev, tako ni bilo čudno, da je ob smrtni tišini v nabito polni dvorani v Kaunasu z iztegnjenim dresom Olimpije po parketu skakal kot majhen otrok.
Za kasnejši nagel vzpon med evropske zvezde je imel veliko zaslug Zmago Sagadin, ki je resda nad razvojem Jasikevičiusa bdel zgolj leto dni, a ga je v tem času naučil ogromno. Tega se je zavedal že med časom, ko je bival v Ljubljani. »Mislim, da bi vsak mlad košarkar moral v šolo Zmaga Sagadina. Verjamem, da bi marsikdo v drugih klubih zaslužil več denarja, pa tudi to, da mu ne bi bilo treba trenirati tako močno, toda nikjer ne bi tako hitro in uspešno napredoval. Prejšnjo sezono sem v Litvi igral v klubu, kjer mi je trener pred sezono zagotovil, da bom lahko po dvajsetkrat in več vrgel proti košu na vsaki tekmi, obrambe pa mi ne bo treba igrati prav zavzeto. Sliši se udobno, samo v takih okoliščinah ne bi v svojem razvoju napredoval niti za milimeter. V Olimpiji je druga pesem in ljudje, ki so me po nekaj mesecih videli igrati, niso mogli verjeti, kako sem se izboljšal. Pravijo, da sem povsem drug igralec. To je zasluga Zmaga Sagadina,« je takrat razpredal, mnenja pa ni spremenil vse do danes.
Kljub odličnim igram pri Olimpiji si verjetno niti v najbolj divjih sanjah ni predstavljal, kaj sledi. V nadaljevanju kariere je namreč nosil drese Barcelone, Maccabija, Indiana Pacers, Golden State Warriors, Panathinaikosa, Fenerbahčeja in Žalgirisa, v rodni državi pa zaradi iger v dresu z državnim grbom uživa status božanstva. V slednje smo se lahko na evropskem prvenstvu v Litvi leta 2011 prepričali tudi sami. Po zadnjem dnevu tekmovanja je namreč v enem izmed nočnih klubov Jasikevičius požel zanimanje prav vseh prisotnih, uslužbenci pa so mu z nasmeškom na obrazih dovolili, da se je smukal za točilnim pultom in si iz hladilnikov izbiral neomejeno količino steklenic alkoholnih pijač po svoji izbiri.