Pred prvenstvom ste bolj malo spali. Kakšen je spanec zdaj?

Nič več ga ni, kvečjemu manj. V Stožicah potekajo tri tekme na dan, kar pomeni, da moramo biti vsi prisotni v dvorani. Veliko sestankujemo in sproti rešujemo kočljive situacije, saj želimo biti vsak dan boljši. Ko se delovni čas izteče, je kmalu ura dve ali tri zjutraj. Ko prideš domov, te čaka še poln elektronski predal, zato veliko počitka nima nihče.

Adrenalin vam nikdar ne popusti?

Za zdaj še ne, verjamem pa, da bo tako 23. septembra, ko bo prvenstva konec.

Koliko pohval in pritožb ste prejeli?

Veliko več je bilo pohval in zadovoljstva na praktično vseh področjih. Na začetku je bila morda moteča le tista izjava Dušana Ivkovića, ki sem jo razumel kot pritisk na organizatorje. Hotel, v katerem je na Gorenjskem bivala Srbija, je znan po tem, da je v preteklosti gostil že nešteto športnikov in športnih ekip, zato se nismo veliko ozirali na Ivkovićevo grajo. Od Fibe Europe, igralcev in štabov reprezentanc dobivamo zgolj pohvale. Tako glede hrane v hotelih, prevozov, čistoče, tekmovalnega dela, dvoran... Vsi hvalijo prostovoljce, da so nasmejani in pripravljeni pomagati. Lahko potrkamo, da za zdaj vse poteka po načrtih. Morate vedeti, da nam je preskok s štirih lokacij na končno prizorišče povzročil ogromno dela. Vse smo morali preseliti v Stožice, kar ni lahek zalogaj. Realno smo potrebovali dan ali dva, da se je stroj pognal, zdaj pa verjamem, da bo vsakič boljše. Sproti skušamo izboljševati malenkosti, ki so javnosti sicer nevidne.

V včerajšnjem italijanskem tisku je bilo izrečenih precej kritik glede nepravične porazdelitve vstopnic. Sosedi se počutijo opeharjene.

To je praktično edina večja pritožba, a za vstopnice je odgovorna Fiba Europe, saj ves tekmovalni del v celoti spada pod njeno okrilje. Žal nam je, da se je to zgodilo. Lahko povem, da sem ravnokar govoril z našim partnerjem za vstopnice in akreditacije. Do zdaj smo prejeli okoli 80 ali 90 pritožb. Zaradi tako majhnega števila se ne zdi smiselno delati take fame, kakor da je zdaj vse prvenstvo v negativni luči. Sproti rešujemo vse, kar se rešiti da. Navijačem smo ponudili različne možnosti.

V Stožicah so tudi Litovci, ki so nazadnje organizirali prvenstvo. Ste že potegnili kakšne vzporednice?

Neposredne primerjave še ni bilo. Ko se takole neformalno in zelo odkrito pogovarjamo, so nad prvenstvom navdušeni. Za primerjavo določenih segmentov bo verjetno čas po prvenstvu, ko bodo znane tudi uradne številke. Je pa slika od države do države zelo različna. Tukaj se na primer od drugega dela tekmovanja naprej vse dogaja v Stožicah, v Litvi pa sta bili dve prizorišči. Neke prednosti avtomatično imamo, smo pa že v Litvi opazili nekaj podrobnosti, kjer bi lahko bili boljši. Vsekakor skušamo narediti korak naprej.

Navada na velikih tekmovanjih je, da vrh mednarodne zveze izreče znameniti stavek: To prvenstvo je bilo najboljše vseh časov. Bo tako tudi prihodnjo nedeljo?

Tega si seveda tudi mi želimo. Želimo si, da bi ljudje videli, da smo vložili ogromno časa, energije in dela v projekt. Zavedali smo se, da je to enkratna priložnost za našo državo, da popravnega izpita ne bo. Slovenija seveda nima prvenstva vsako leto, tudi v naslednjih desetih ali dvajsetih letih tako velikega dogodka verjetno ne bomo gostili. Tekmovanje traja tri tedne in nanj smo se zares temeljito pripravili. Končno oceno bodo dali javnost, reprezentance in mediji. Delamo vse v tej smeri, da bi ugodili željam in izpolnili pričakovanja vseh. Tukaj je vseeno veliko povezano z uspehom Slovenije na igrišču. Če bomo igrali v finalu, bo to vrhunsko prvenstvo, če ne dosežemo ciljev, pa bo malo bolj kislo. Mi kot organizatorji srčno upamo, da bodo naši fantje pokazali pravo igro, srce. Gremo na zmago!