Sanje vsakega otroka, ki začne v rosni mladosti trenirati košarko, so, da bi nekega dne zaigral v ligi NBA. Nič čudnega, saj ta velja za najmočnejše tekmovanje na svetu, kjer se obračajo milijoni dolarjev, igralci pa veljajo za prave zvezdnike. Tisti, ki jim uspe preboj med najboljše, pogosto želijo ta status zadržati za vsako ceno, tudi sedenja na klopi za rezervne igralce. Le redki so taki, ki se podajo s trebuhom za kruhom in si ustvarijo kariero zunaj meja Združenih držav. Eden takšnih je sedemindvajsetletni Sonny Weems, ki navdušuje navijače po Evropi v dresu moskovskega CSKA.
V ligi NBA je nosil dresa Denver Nuggets in Toronto Raptors. Predvsem pri slednjem je znal opozoriti nase, a ne dovolj, da bi si zagotovil večletni dogovor. Tako je bil v času »lockouta« leta 2011 v kočljivem položaju. Ker ni dobil zagotovil o nadaljevanju sodelovanja, se je odločil za odhod v Evropo, ki mu je hitro zlezla pod kožo. Podpisal je enoletno pogodbo z Žalgirisom iz litovskega Kaunasa, od takrat pa na mnoge stvari v življenju gleda povsem drugače.
Pred odhodom na staro celino nikoli ni dajal večjega poudarka potovanjem. Na neki način jih je celo sovražil. A ne več. Ob obiskih evropskih mest sedaj pogostokrat deluje kot turist, saj fotografira vse znamenitosti in jih nato pošilja družini v ZDA. Do zdaj so ga najbolj navdušile Atene zaradi zgodovinskega pomena in arhitekture. »Ko sem bil mlajši, mi sploh ni bilo pomembno, da imam potni list. Sedaj, ko je me je košarka pripeljala v Evropo, pa so moje oči začele žareti. Na tem svetu je mogoče videti veliko lepega,« se nasmehne Sonny Weems, ki ni imel večjih težav pri prilagajanju na drugačen način življenja. V Kaunasu ga je nekoliko motilo le dejstvo, da so zime peklensko mrzle in da se stemni ob štirih popoldne, a je po drugi strani prav iz tega razloga postal, kot pravi sam, računalniški genij. »Ves čas sem preživel v svojem stanovanju in visel za računalnikom. Sedaj obvladam vse.« Tako je začel pisati tudi blog s svojimi izkušnjami, ki je bil v Litvi velik hit. Čeprav mu je to predstavljalo veliko zadovoljstvo, se ni zavedal, da mu to lahko prinese tudi novo, veliko donosnejšo pogodbo.
Po hujši poškodbi gležnja je marca prekinil pogodbo z Žalgirisom, saj do konca sezone ni smel več stopiti na parket. Na zdravljenje je odšel v domovino, saj ni bil zadovoljen z odnosom zdravnikov v klubu. Pravi, da so mu dejali, naj le počiva in da bo narava že opravila svoj proces zdravljenja. V ZDA je bila oskrba boljša, Weems pa je imel v mislih povratek v ligo NBA. Vse do klica Ettoreja Messine. Priznanemu italijanskemu trenerju je Američan sicer padel v oko zaradi spretnosti na košarkarskem igrišču, zelo pa mu je bil všeč tudi igralčev blog. Messina ga je skrbno prebiral, si o Weemsu ustvaril pozitivno mnenje in se odločil, da gre za pravega posameznika, ki si ga želi v svojem moštvu.
Ponudbo je sprejel z odprtimi rokami, zdaj pa že drugo leto zapored igra za ruskega velikana CSKA iz Moskve. Pravi, da je v Evropi postal boljši igralec, saj se je moral prilagoditi na drugačen slog igre. »V ligi NBA je veliko divjanja gor in dol po igrišču, v Evropi pa moraš igro nekoliko upočasniti. Naučiti sem se moral uporabljati možgane in ne le izkoriščati svojih atletskih sposobnosti. Sedaj uživam predvsem v 'pick and roll' igri, ki mi jo je do potankosti razložil Theo Papaloukas.« Njegova igra se je še toliko bolj razvila, ko ga je v roke dobil Messina. Za italijanskega strokovnjaka, ki je v svoji trenerski karieri štirikrat osvojil naslov prvaka v evroligi, sezono 2011/12 pa preživel v vlogi pomočnika trenerja pri Los Angeles Lakers, opiše kot norega. A v dobrem pomenu besede. »Neverjetno je strog. V ligi NBA česa takšnega ne boste videli. A košarko ima v mezincu, predvsem pa rad zmaguje. Če ga poslušaš in ubogaš, boš zagotovo napredoval. Če pa njegove besede jemlješ kot negativne, potem težko igraš zanj. Zahteva ogromno, pričakuje pa samo najboljše.«
Medtem ko se Weems s CSKA bori za vnovičen preboj na zaključni turnir četverice, pa v mislih še vedno ni opustil vrnitve v ligo NBA. A ne za vsako ceno. Zaveda se, da bi mu naslov prvaka v evroligi čez lužo odprl kakšna vrata več, v nasprotnem primeru pa bo z veseljem ostal v Evropi, kjer uživa tudi v vzdušju na tekmah. »Drugače je kot v ZDA. Glasni navijači, domači ali nasprotnikovi, me motivirajo. Dodatnega pritiska zaradi njih ne občutim, saj sem na tekmi osredotočen le na igro. V športu pa tako in tako govorimo o pozitivnem pritisku, ker pravega niti ne poznamo. Pravi pritisk je, ko ne moreš poskrbeti za svojo družino.«
Evroliga, četrtfinale, prva tekma (igrajo na tri zmage): EA Milano – Maccabi 99:101 po podaljšku (23:19, 47:42, 70:58, 87:87, Langford 18, Samuels 17; Hickman 26, Rice in Schortsanitis po 17), drugi tekmi: Real Madrid – Olympiacos 82:77 (30:23, 53:44, 70:62, Bourousis 19, Rudy 15; Spanoulis 18, Lojeski 13, Begića ni bilo v postavi Olympiacosa, Real vodi z 2:0 v zmagah), Barcelona – Galatasaray sinoči, danes ob 18.15: CSKA – Panathinaikos, ob 20.45: EA Milano – Maccabi.
