Občina Jesenice ima 21.500 prebivalcev, na kvadratnem kilometru površine jih običajno živi 285, kar je že tako in tako trikrat več od povprečja v državi. Ta teden pa je gostota prebivalstva še bistveno večja. Veliko navijačev ima svoje sorodnike tudi med Jeseničani.
Zakaj? Skupina B je tako imenovana jugo-baltiška. Ob Litvi in Latviji se namreč v prenovljeni dvorani Podmežakla za uvrstitev v drugi krog borijo še Srbija, Črna gora, Makedonija ter Bosna in Hercegovina. Že ob žrebu skupin je bilo jasno, da so Jesenice idealno prizorišče za to skupino. Gre namreč za z naskokom najbolj multietnično občino v Sloveniji. Kar tretjina Jeseničanov se je namreč na zadnjem popisu prebivalstva izrazila za Neslovence. Na Gorenjskem živi šest tisoč Bošnjakov, 500 Črnogorcev, tisoč Makedoncev in šest tisoč Srbov. Glede materinega jezika pa je takole: 3600 Jeseničanov pravi, da govorijo bosanski jezik, tisoč jih govori srbščino, 350 makedonščino, 670 hrvaščino in dobrih tisoč kar srbohrvaški jezik. Nepoznavalcu je bilo včeraj kar težko določiti, kdo je pred tekmo med Bosno in Hercegovino in Srbijo navijal za »naše« in kdo za »naše«. In kdo je Jeseničan ter kdo njegov sorodnik ali prijatelj, ki je prišel navijat. Ampak na Jesenicah je to tako in tako nekaj običajnega. Vsi različno govoreči in različno pripadni so brez izjeme Jeseničani. Zato ne čudi, da ne nazadnje vsi navijajo za »naše«. No, povečini za »naše od dol«, kot bi rekel vratar Veso v Naši mali kliniki.
Težave nastopijo, ko pridejo med miroljubne Jeseničane razgreti navijači iz srbskega dela Bosne in Hercegovine. Včerajšnja tekma med Bosno in Hercegovino ter Srbijo je bila z varnostnega vidika med najbolj zahtevnimi. Čeprav so hrvaški mediji poročali o »vojni na Jesenicah«, pa so policisti hujše nerede v kali zatrli. »Edini resen incident in edino kršenje javnega reda in miru se je zgodilo malo čez peto popoldne pred policijsko postajo na Jesenicah, ko je 33-letni državljan Bosne in Hercegovine, po narodnosti Srb in tudi srbski navijač, spodbujal k nasilju in smo ga zato pridržali ter mu izrekli globo,« je razložil Bojan Kos, predstavnik PU Kranj za stike z javnostmi, ki pa je bil ves čas tudi »na terenu«. Zaradi metanja predmetov in dimnih bomb sta jo skupila okno policijske postaje in tam parkiran avtomobil.
A razgreteži z obeh strani so se kmalu umirili. Dobro organizirana, a tudi glasna s psovkami na račun Srbov je bila navijaška skupina BH Fanaticos, ki združuje bolj ekstremne navijače Bosne z vse Evrope. V spremstvu policije je prišla do prizorišča, kjer ni bilo več ne duha ne sluha o kakšnem incidentu. Sicer pa kapo dol navijačem (sploh na južni tribuni) z obeh strani. Stoje so spremljali celo tekmo od začetka do konca ter glasno navijali za svoje. Pomešani tako srbski kot bosanski. Morda bi se tudi slovenski lahko od njih naučili, kaj pomeni navijati s strastjo.
»Prijatelji so iz Bosne in so nastanjeni v Termah Čatež. Sam sem iz Ljubljane in danes skupaj navijamo za Bosno in Hercegovino. Na Jesenicah se počutimo odlično in kar zapišite, da je lepo videti, ko se navijači ene in druge strani med seboj razumejo. Nekaj norcev se pa povsod najde,« je bistvo zadel Amir Mujić.
»Bosna je domovina naših staršev in na neki način tudi moja. Zato je jasno, za koga navijam. A med nami Jeseničani je pripadnost eni ali drugi narodnosti nekaj običajnega. Gre za športno navijanje, sicer pa smo vsi lahko prijatelji. Več prijateljev in sorodnikov iz Bosne pa bi na Jesenice zagotovo prišlo, če bi šlo za nogomet,« je po pravici povedal Ervin Salihović z Jesenic. Slabe pol ure pred tekmo je bila na prodajnem mestu na voljo le še ena vstopnica, zato je začel delovati črni trg. A velikega zaslužka ni bilo, saj so morali preprodajalci karte prodajati bolj ali manj kar po uradni ceni. Navijači iz Banjaluke so si vstopnico zagotovili že prej. »Glede na to, da smo iz Banjaluke, veste, za koga navijamo, kajne? Srbijo nosimo v srcu, dogodkov izpred dvajsetih let pa vsaj mi ne bomo obujali. Tekme z Bosno so za nas čustvene in res nekaj posebnega, a še vedno le športni dogodek. Vse bo v redu, povej nam le, kje so kakšne lepe Slovenke,« je bil sila romantično nastrojen srbski navijač.
Omeniti velja še, da navijaška cona na Jesenicah na Stari Savi ni najbolj posrečeno izbrana. Nekoliko je odmaknjena od dvorane in zato »ne diha« prav s prvenstvom. Najbolj se seveda pritožujejo gostinci, ki so si obetali več zaslužka, zdaj pa bodo komaj pokrili stroške. »Morali bi biti pri dvorani ali pa da bi vsaj navijače sem usmerjali. Tako pa moje Latvijce lovim po vsem mestu,« je dejal Iztok Morič, ki ima stojnico s pijačo v navijaški coni, upravlja pa tudi z uradno navijaško hišo Latvije. Lokali po mestu so bojda bolj polni, žal pa na Jesenicah ni prenočitvenih kapacitet in se večina navijačev po tekmah odpelje drugam. Ni čisto tako, kot so si ob kandidaturi za organizacijo obetali jeseniški veljaki.
