Kakšna je ocena organizacije prvega dela prvenstva?

Na večjih tekmovanjih se vedno dogaja, da se organizatorji v uvodnih dneh še nekoliko lovijo, nato pa zadeve stečejo. Tisto, kar ni bilo dovolj dobro, smo hitro in sproti urejali. Pomembno je, da reprezentance niso čutile nobenih težav. Na nekaterih prvenstvih je bilo veliko problemov z namestitvijo, prevozi... V Sloveniji je drugače od prvega dne. Verjetno bo treba še nekaj drobnih zadev postoriti v Stožicah, ki so precejšen logistični zalogaj.

Ste obiskali vsa prizorišča?

Ne. Znotraj zveze smo se dogovorili, da se z začetkom priprav osredotočim na reprezentanco. Poznam samega sebe in vem, da sem perfekcionist. Če bi delal dve stvari hkrati, bi trpela tako reprezentanca kot organizacijski odbor Eurobasketa.

Kaj je bilo treba postoriti v Stožicah?

Pri tovrstnih tekmovanjih je vedno ogromno malenkosti, veliko je segmentov od varovanja do prodaje vstopnic, miz za novinarje, medijskega središča... A verjamem, da imamo že veliko izkušenj. Vsi, ki imajo prvič večje vloge pri tako zahtevnem projektu, so se izpopolnili do te mere, da gre vse po načrtih. Bo pa veliko ljudi preživelo 24 ur v dvorani. Spomnim se, kako smo organizirali prvo košarkarsko tekmo v Stožicah. Bil je to avgust 2010, ko smo igrali s Španci. Takrat sem bil praktično sam pet ali šest dni ves čas v dvorani. Ob drugi uri ponoči sem odhajal spat in ob sedmih zjutraj vstal. Zadevo smo takrat izpeljali v desetkrat manjši zasedbi in ni bilo nikakršnih pripomb. Ne dvomim, da bomo uspešni tudi to pot.

Precej mest zasedajo novinarske tribune za košem. Bodo polne?

Težko je vnaprej napovedovati, koliko novinarjev bo prišlo v Stožice, saj je bilo treba novinarska mesta zagotoviti že prej. Vedno je vprašanje, katere reprezentance si ne zagotovijo drugega dela. Zdaj so recimo domov odšli Turki, ki jih spremlja ogromno poročevalcev, zato se bo zgodil določen osip. Hkrati pa lahko vsi ti novinarji ostanejo v Ljubljani, če želijo spremljali finalne boje za svoje medije. Težko je napovedati končno število, je pa vseeno bolje, da ostane kakšno prosto mesto več kot manj.

Ko vas opazujemo med tekmami Slovenije, ste zelo strastni.

Pri poslovnih odločitvah sem racionalen, vseeno pa delujem v športu. S košarko živim praktično že od vrtca naprej. To je moj najljubši šport. Evropsko prvenstvo v košarki mi pomeni ogromno. Sam sem vanj vložil zadnje atome moči, da bi bilo le uspešno, najtežje pa je spremljati igralce. Lahko pomagaš samo s pozitivno energijo, nabojem. Jaz to delam iz srca in verjamem, da vsi okoli mene to čutijo. Vsi smo s srcem za košarko. Nikomur ni odveč tega pokazati. Vseeno nam je, kaj si drugi mislijo o nas, ki tako zavzeto držimo pesti za Slovenijo. Vedno skušamo spodbujati svoje. Ni nam do nerganja proti nasprotnikom in sodnikom, čeprav je o delilcih pravice včasih treba reči kakšno. Dejstvo je, da sojenje na tem prvenstvu zagotovo ni tako dobro kot pred dvema letoma v Litvi.

S Celjem ste najbrž zadovoljni. Ko je igrala Slovenija, je bilo vzdušje sijajno.

Zagotovo. Kaj takega še nisem doživel. Praktično vsi sedeži v dvorani so bili zasedeni, dvorana je bila nabita s pozitivno energijo, vsi so bili v zelenih majicah... To je nekaj neponovljivega. Tistih nekaj minut po tekmi s Španijo smo bili vsi v nekem pravljičnem deliriju. To so stvari, zaradi katerih se splača kdaj tudi potrpeti. Eurobasket je projekt, ki je povezal vse. Leve, desne, rdeče, črne. V Sloveniji vsaj do prvega poraza ni bilo razdruževanja. Videli smo celo, da so politiki različnih opcij sedeli na tribuni VIP in družno navijali za Slovenijo. Ko si del takega projekta, je lepo uživati sadove, seveda pa nas čaka še rezultatsko zelo težak posel. Glavni cilj mora biti, da se prebijemo v četrtfinale, tam pa nas čaka odločilna tekma na vse ali nič.

V Ljubljani ste nastanjeni v hotelu Cubo, ki je v središču mesta, zraven pa je živahni navijaški park. Napaka?

Iskali smo hotel, ki bi imel natančno 26 postelj, da lahko vse poteka nemoteno in da ima vsak igralec svojo sobo. V tem hotelu bo samo naša reprezentanca, popolnoma bomo izolirani. Res je, da smo bili blizu dogovora z nekim hotelom malo zunaj Ljubljane, a ni ustrezal pogojem. Zavedamo se, da bomo bivali v središču mesta, zato smo se tudi dogovorili z varnostno službo, ki bo v okolici prisotna ves čas. Ne gre za to, da bi se koga bali ali ogibali, vendar moramo igralcem zagotoviti najboljše pogoje. Kdo ve, morda pa nam bo prav prišlo, da je v bližini hotela navijaški park.

So druge ekipe zadovoljne z namestitvijo?

Govoril sem z veliko predstavniki zvez in reprezentanc. Običajno sva s sekretarjem KZS Iztokom Remsom sito za pripombe. Nekaj drobnih negodovanj je res bilo, a ne zaradi namestitve, kar smo tudi pričakovali. Na zadnjih prvenstvih v Litvi in na Poljskem namestitev namreč ni bila niti približno na tako visoki ravni kot tukaj.