Nastop slovenske reprezentance na Eurobasketu na domačih tleh je značilen primer, kako sta se glavna operativca Matej Avanzo in Iztok Rems, saj predsednik Roman Volčič nima pravega vpliva na odločitve glede na funkcijo, uštela pri izbiri Božidarja Maljkovića. Srbski strokovnjak je bil pripeljan na čelo slovenske reprezentance s ciljem, da končno osvoji kolajno. A so kadroviki zaradi pomanjkanja lastnega znanja, prakse, zmotne prepričanosti v svoj prav in izkušenj spregledali, da Slovenija enostavno ne premore dovolj igralske kakovosti za prvo reprezentančno ligo, ki je uvrstitev v polfinale. Nepisano pravilo je, da se uspešnost delovanja panožne športne zveze ocenjuje po dosežkih članske reprezentance. Ker ni napovedovane kolajne, morajo zdaj funkcionarji prevzeti tudi odgovornost, da so imeli košarkarji s stroškom vsaj 600.000 evrov v treh letih najdražjega selektorja v zgodovini samostojne države v vseh ekipnih športih. Košarkarji so medtem igrali zastonj za dnevnice, ki so jih podarili v dobrodelne namene. Ko je bil Jure Zdovc četrti na EP pred štirimi leti, je ves strokovni štab skupaj prejel 20.000 evrov. Peta ali šesta bi bila Slovenija letos tudi z domačim strokovnjakom s karizmo, bogatimi igralskimi in trenerskimi izkušnjami ter božanskim statusom pri navijačih.
Maljković ni bil čudodelec, ampak se je zgodilo tisto, česar sem se bal pred prvenstvom – prevečkrat je bil v slabi dnevni formi. Zlasti v ključnih dvobojih s Hrvatom Jasminom Repešo in Francozom Vincentom Colletom. Zato je Slovenija zapravila 13 točk prednosti proti Hrvaški, kar se je izkazalo za usodni spodrsljaj na prvenstvu glede tekmeca v četrtfinalu.
Funkcionarji KZS bodo morali v ponedeljek sestopiti z oblakov Eurobasketa in se posvetiti vsako leto bolj osiromašeni in obubožani domači sceni, ne pa se pehati za tem, kako graditi svoje kariere s pogledom proti dobro plačanim službam v organih Fiba.
