V četrtfinalu evropskega prvenstva se je Slovenija junaško borila, vodila več kot tri četrtine, slaba zadnja pa ji je na koncu vzela sanje o boju za kolajne. Kapetan Luka Dončić, dosegel je 39 točk, in soigralci so proti Nemčiji prikazali izjemno predstavo, realno presegli svoje sposobnosti in svetovne prvake mučili do zadnjega, zato lahko evropsko prvenstvo zapustijo z dvignjenimi glavami.
Ob uvrstitvi Slovenije v četrtfinale na evropskem prvenstvu je bilo pričakovati v Rigi že večje število slovenskih navijačev, a se ti, razen peščice, za pot v latvijsko prestolnico niso odločili. Kot da ne bi verjeli, da imajo njihovi ljubljenci možnost za presenečenje proti Nemčiji. A verjeli so igralci, kar so ves čas ponavljali. In tako so tudi odprli tekmo. Odločno so se zapodili v nasprotnika in mu od prvega trenutka pokazali, da z njimi ne bo šale. Podobno so storili tudi delilci pravice, ki so Luki Dončiću ob prvem prigovarjanju dosodili tehnično napako, kmalu pa je najbolj koristen posameznik na prvenstvu dobil že drugo osebno napako. V zanj težkih trenutkih so v ospredje stopili soigralci, ki so polnili koš Nemčije, na drugi strani pa s skoki skrbeli, da nasprotnik ni mogel razviti zanj značilne hitre igre. Ko se je proti koncu prve četrtine le prebudil Dončić, je prednost Slovenije začela naraščati in je po košu Martina Kramplja na začetku druge četrtine znašala že visokih trinajst točk.
Nemčija je tedaj bila v šoku, ob tem ji v napadu nikakor ni steklo. Bolj kot ne se je zanašala na individualne vložke Franza Wagnerja, ki pa ni razočaral. Zvezdnik moštva Orlando Magic v ligi NBA je ostajal miren tako pri prostih metih kot pri metih iz igre in skrbel, da Slovenija ni ušla na morda že neulovljivo prednost. Z delnim izidom 13:2 je Nemčija praktično ujela izbrance selektorja Aleksandra Sekulića in kazalo je, da se tekma morda lomi v njihovo korist. A kapetan Dončić in soigralci so ostali mirni in zbrani. Še naprej so igrali v svojem ritmu, dobro zapirali prostor pod obročema in nasprotniku vračali z isto meto agresivnosti, le da so bili pri tem nekoliko manj spretni in zato delali nekaj več osebnih napak. Trenutek za skrb je prišel dve minuti pred polčasom, ko je tretjo osebno napako prejel Luka Dončić in se nekoliko kasneje usedel na klop, a tudi brez njega so slovenski košarkarji poskrbeli, da so na glavni odmor odšli s šestimi točkami naskoka in predvsem prepričanjem, da je Nemčija še kako premagljiva.
Drugi polčas se je za Slovenijo začel s četrto osebno napako Luke Dončića, ki jo je naredil v napadu, izsilil pa jo je Dennis Schröder. A Sekulić svojega glavnega igralca ni potegnil na klop, kar se je izkazalo kot zadetek v polno. Nemčija je bila še naprej v krču, za kar je bila zaslužna slovenska obramba, ki še naprej ni dovoljevala lahkih košev nasprotniku. Wagner in soigralci so se morali za vsak koš potruditi, medtem ko je bil napad Slovenije lahkoten. Samozavest igralcev je rasla iz trenutka v trenutek, z vsakim uspešnim napadom in vsako dobro obrambo. Ko je Tristan Da Silva zadel s polovice igrišča ob zvoku sirene za konec tretje četrtine, pa se je zazdelo, da bi to lahko začelo obračati tehtnico v korist Nemčije. Po trojki Andreasa Obsta in delnem izidu 13:0 so prvič v drugem polčasu povedli in prevzeli pobudo. Slovenija še naprej ni obupala in je iskala preobrat, a je nasprotnik vknjižil vse svoje izkušnje in na koncu prišel do polfinalne vstopnice.