Za zdaj gre vse po načrtih. Na turnirju na Kitajskem smo imeli malo smole, da smo v finalu izgubili proti Rusiji. Cilj je bil, da osvojimo prvo mesto, a nam na koncu ni uspelo. Treningi v Kranjski Gori nam bodo iz tega vidika zelo koristili, saj moramo popraviti napake v igri.
V kratki karieri v Sloveniji ste sodelovali že s številnimi dobrimi trenerji – Sagadinom, Maljkovićem, Pipanom. Kako bi selektorja Jureta Zdovca primerjali z njimi?Prvo pravilo za igralca je, da mora spoštovati trenerja. Zdovc je strog. Ni trenutka, da bi popuščal v svojih zahtevah, zato moraš pri njem stalno dajati od sebe sto odstotkov. Je pa res, da ga šele dobro spoznavam, saj pred reprezentančno akcijo nisem imel priložnosti sodelovati z njim. Deluje pa izredno pošten in pri njem velja načelo, da kolikor se trudiš, toliko tudi igraš.
Trend v svetu košarke gre v to smer, da je vse manj klasičnih centrov. Kako se temu prilagajate?Prilagajam se predvsem temu, kakšen sistem igre zahteva trener. Kar reče in hoče od mene, to spoštujem in poskušam izpolniti. Nikoli ne smeš gledati le na individualno zadovoljstvo, temveč na uspeh ekipe.
Selektor Zdovc je dejal, da vam soigralci vse bolj zaupajo in vam zdaj spustijo tudi kakšno žogo pod koš. Čutite to tudi sami?Zagotovo čutim. Na treningih dajem vse od sebe in vsak dan bolj poznam tako sistem igre kot soigralce. Tudi oni so se, glede na to, da sem nov v reprezentanci, verjetno morali na začetku navaditi na mene in me spoznati. Sedaj je vse super in trudim se, da vsakič, ko dobim žogo pod košem, tudi dosežem dve točki. Tako smo zadovoljni vsi – igralci, selektor in seveda tudi sam. Kot kaže, soigralci opažajo, da se izredno trudim, zato pričakujem, da mi bodo v prihodnosti še bolj zaupali.
Pod košema je v reprezentanci kar nekaj izkušenih igralcev. Verjetno ob njih napredujete tudi vi?Seveda. Zdaj se je reprezentanci pridružil še Erazem Lorbek, za katerega so mi dejali, da izredno rad pomaga mladim. Od njega se lahko ogromno naučim.
Menite, da boste med potniki za svetovno prvenstvo?Vsak posameznik, ki je tukaj, si to neizmerno želi. Sam pri tem nisem nobena izjema. Na velikem tekmovanju s člansko reprezentanco še nisem sodeloval. Nekaj posebnega bi bilo nastopiti na svetovnem prvenstvu. Ko včasih razmišljam, za kako veliko stvar gre, čutim kar malo napetosti, a ko pride tekma, se pozabi na vse. Malo treme bo gotovo, če bom med potniki za svetovno prvenstvo, a tiste pozitivne.
Kaj mislite, da lahko Slovenija doseže na svetovnem prvenstvu?Šli bomo iz tekme v tekmo. Vemo, da je cilj dobiti vsak obračun, in če bo priložnost, priti tudi kolajne. Zakaj pa ne? Cilji morajo biti visoki.
Veliko je govora o vaši klubski prihodnosti. Ste res na izhodnih vratih Olimpije?Z Olimpijo imam še dvoletno pogodbo. Vem, da se ogromno govori o tem, da bom odšel iz Ljubljane, a se trenutno s tem ne ubadam. Pri Olimpiji mi je izredno lepo. Toda trenutno me te stvari ne zanimajo. Z glavo in mislimi sem povsem pri reprezentanci. Ko bo prišla kakšna novica, da me pokliče agent ali Olimpija, potem bo vse jasno. Trenutno pa je pri meni vse podrejeno reprezentanci in svetovnemu prvenstvu.
Zagotovo pa imate tudi osebne želje. Bi sami raje še leto dni ostali pri Olimpiji ali pa čutite, da je že čas za odhod v tujino?Pri Olimpiji mi ne manjka popolnoma nič. V Ljubljani mi je všeč, prav tako v klubu, kjer vem, da bom igral in imel priložnost razvijati svojo igro. Zagotovo se ne bi pritoževal, če bi ostal še eno leto. Klub mi je na nek način dal vse in je pošten ter korekten do mene od prvega dne, ko sem prišel. Nimam ene slabe besede na njihov račun.
