Trenerska ekipa slovenske košarkarske reprezentance, ki bo jutri s tekmo proti Avstraliji začela svetovno prvenstvo, je tudi letos mednarodna. Poleg Chrisa Thomasa, ki je bil v strokovnem štabu že na lanskem evropskem prvenstvu, selektorju Juretu Zdovcu pomaga tudi Grk Stefanos Dedas. Ta je bil del ekipe že leta 2009, ko je Slovenija pod Zdovčevim vodstvom na evropskem prvenstvu na Poljskem zasedla četrto mesto.
Dedas in Zdovc sta kot rit in srajca. Sodelujeta že deset let. Kamor gre Zdovc, tja s seboj vzame tudi Dedasa, ki mu Konjičan zelo zaupa. Dedas je njegova desna roka. Pa ne le to. V dolgih letih poznanstva sta stkala pristne vezi tudi na zasebnem področju. Sta prijatelja, njuni družini sta povezani, lani je bil Zdovc Dedasova poročna priča na otoku Lezbos, od koder prihaja žena trenerja iz Soluna. »Ko je Jure postal trener Iraklisa, je v Solunu iskal lokalnega pomočnika. Bil sem prost, imel pogovor z njim, Jure pa je verjel, da sem pravi človek za ta položaj. Od takrat sodelujeva. Med nama je dobra kemija. Jure je bil velik igralec, jaz pa na najvišji ravni nikoli nisem igral. Igral sem le v mlajših selekcijah. Tako se dopolnjujeva,« je razložil Stefanos Dedas, ki namerava delati kot glavni trener katere od ekip. Toda še prej si je postavil drug cilj. Z Zdovcem si želi prevzeti kakšnega od najboljših evroligaških klubov. Slovensko-grški dvojec je bil dvakrat že blizu tega. »Če nama to uspe, bo nastopil čas, da prvič samostojno vodim ekipo,« je dejal. O Zdovcu ima visoko mnenje. Prepričan je, da lahko nekdanjega jugoslovanskega reprezentanta predan način dela, ki temelji na bojevitosti in trdni obrambi, pripelje med najboljše trenerje v Evropi. »Jure je še mlad trener. Prepričan sem, da bo kot trener deloval na isti ravni, kot je kot igralec, torej na najvišji možni. »O košarki razmišlja 24 ur na dan. To vem, ker tudi zunaj igrišča vseskozi razpravljava o košarki. Skušava se izpopolnjevati. Za to pa se moraš truditi ves čas.«
Dedas upa, da bosta imela z Zdovcem veliko razlogov za zadovoljstvo tudi čez dobra dva tedna, ko se bo končalo svetovno prvenstvo v Španiji. Selektor je pred igralce, ki so v izjavah manj ambiciozni, za cilj postavil polfinale. Kaj v resnici zmore slovenska reprezentanca, pa najbrž ne ve nihče. Na pripravljalnih tekmah je igrala po vzorcu toplo-hladno. Zato je Slovenija precejšnja neznanka pred začetkom prvenstva, predvsem pa je ekipa povsem drugačna, kot je bila pred petimi leti, ko je Dedas prvič sedel na klopi slovenske reprezentance. »Zdaj imamo mlajšo, hitrejšo in bolj atletsko ekipo. Leta 2009 pa smo imeli boljši košarkarski IQ, več izkušenj in boljše individualne profile igralcev. Ekipi sta povsem različni, a imata obe svojo kakovost. Vesel sem, da sem lahko delal z obema. To, da je bila ekipa leta 2009 najuspešnejša doslej, ne pomeni, da ne moremo spet opraviti odličnega dela.« Toda ob pogoju, da se bodo košarkarji na vsaki tekmi borili, kot bi bila njihova zadnja, in bodo igrali agresivno v obrambi. »Drugega orožja nimamo,« je dejal Dedas. Seveda, če izvzamemo kapetana Gorana Dragića. »Zagotovo je on prvo ime ekipe. Zelo dobro je igral tudi leta 2009, dokler se ni poškodoval. Seveda bodo njegove sposobnosti zelo uporabne, a moramo delovati kot skupina. Goran je pred drugimi igralci, to je jasno, a na pozitiven način. Z njim lahko drugi postanejo boljši.« Ravno zadnji stavek razkriva enega ključnih dejavnikov. Vse je torej odvisno od bojevitosti, kemije v reprezentanci, kot pravi Zdovc, od Gorana Dragića in še bolj od tega, kako se bodo z njim ujeli drugi. Odgovornost je velika, priložnost še večja.