Računski sodniki so med drugim ugotovili, da v proračunu niso bili prikazani vsi prihodki. Tako je na primer Banka Slovenije namesto, da bi v proračun nakazala 807 milijonov tolarjev, s tem denarjem pokrila stroške kovanja tečajnih in priložnostnih kovancev ter obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada. Tako je ravnala tudi agencija za plačilni promet, ki je z 1,4 milijarde tolarjev krila stroške plačilnega prometa, ki ga opravlja za državo. Slovenska razvojna družba pa je v proračun nakazala 225 milijonov tolarjev manj kupnin, ker je s tem denarjem poravnala provizijo za svoje delo, ki jo je namesto vlade določila kar sama.
Številni neplačani računi
Računski sodniki opozarjajo na problem, da državi vsako leto ob koncu ostajajo številni neplačani račun. Samo ob koncu leta 1997 jih je bilo za 1,8 milijarde tolarjev. Nepravilnosti so ugotovili tudi pri razporejanju sredstev za plače s tekoče proračunske rezerve. Osem proračunskih uporabnikov je namreč dobilo denar proračunske rezerve (več kot 18 milijonov tolarjev) iz nepojasnjenih razlogov. Pri revidiranju se je namreč izkazalo, da so imeli dovolj denarja za plače. Pri preverjanju plač pa so računski sodniki tudi ugotovili, da so ministrstva zaposlovala mimo sistematizacije delovnih mest, ki pa so jih zasedli celo ljudje, ki niso izpolnjevali pogojev. Nepravilnosti so odkrili tudi pri napredovanjih, obračunu dodatka za delovno dobo in drugih dodatkov k plači ter pri izplačilih odpravnin. Ob tem računsko sodišče opozarja na neurejen plačni sistem v državni upravi in priporoča vladi, naj ga čim prej uredi. V 113 primerih so ugotovili, da oddaja javnega naročila ni potekala v skladu z zakonom. Proračunski uporabniki so nabavljali blago in storitve, ne da bi pred tem preverili ceno in kakovost predmeta javnega naročila. Računski sodniki pa so naleteli tudi na primere, ko so proračunski uporabniki nabavljali opremo brez razpisa, čeprav je to od njih zahteval zakon o izvrševanju proračuna, in celo po pogodbah, ki so že zdavnaj prenehale veljati. Poslovne prostore je državna uprava praviloma najemala, ne da bi izvedla razpise.Izplačila z zamudo
Skoraj četrtina revidiranih izplačil je šla iz državnega proračuna z zamudo. S sredstvi, ki so jih v proračunu načrtovali za materialne in druge stroške, pa so plačevali najemnine za poslovne prostore, naložbe, članarine organizacijam v tujino in kupovali novoletna poslovna darila. Pri pregledu dotacij in plačil storitev so računski sodniki ugotovili, da so proračunski uporabniki delili denar za projekte, ki niso bili prijavljeni na javnih razpisih. Pri pregledu so ugotovili, da je država podjetju SCT izdala jamstvo v višini 23,5 milijona nemških mark za dobo šestih let in ga nezakonito podaljšala za dve leti. Pri skoraj polovici subvencij in transferjev, ki so šli gospodarstvu, so računski sodniki odkrili napake. V letu 1998 je bilo tudi kar nekaj naložb, ki jih vlada ni predvidela v načrtu nabav. Odkrili so tudi, da je država kupovala poslovne prostore, nastavitvene objekte in stavbna zemljišča brez razpisov.Nepravilnosti tudi v uradu predsednika vlade
V uradu predsednika vlade so ugotovili, da je ta posloval s podjetjem, katerega ustanovitelj je vodja tehnične službe tega urada. Brez nepravilnosti ni šlo niti v vladnem centru za informatiko, kjer se niso zmenili za zakon o javnih naročilih, vladnem centru za informiranje, ki je posel (izdajanje tiskovine Slovenia Weekly) družbi Vitrum oddalo brez javnega razpisa, na enak način pa je posel dobila tudi fakulteta za družbene vede, ki je za vlado delala javnomnenjske raziskave. Notranje ministrstvo je kupilo samski dom v Ljubljani (za 700 milijonov tolarjev) in prostore za policijsko postajo na Ravnah na Koroškem (65 milijonov tolarjev) brez razpisov. Med tistimi, ki so nenamensko porabljali denar, je bilo zunanje ministrstvo, ki je najemalo avtomobile tudi brez sklenjenih pogodb, kupovalo pa je tudi mercedese za šest veleposlaništev, in to brez soglasja finančnega ministrstva in mimo načrta nabav. Obrambno ministrstvo je bilo eno tistih, ki je redno kršilo zakon o javnih naročilih, poleg tega pa je občinam nakazalo za 28 milijonov tolarjev manj sredstev od požarnih taks, kot bi bilo treba. Tudi gospodarsko ministrstvo je grešilo, saj je med drugim naročalo raziskave mimo javnega razpisa (na primer pri podjetju ZRMK iz Ljubljane), nepravilnosti pa so računski sodniki odkrili tudi pri subvencioniranju podjetij (na primer Industrije usnja Vrhnika).Na okoljskem ministrstvu so si privoščili izplačila, čeprav niso bila odobrena oziroma podpisana. Na ministrstvu za zdravstvo so ugotovili izplačevanje honorarjev za delo, ki je bilo opravljeno v polovico manj časa, kot je bilo dejansko plačanega, prav tako pa je ministrstvo zamujalo z izplačili. Tako je Mednarodni zdravstveni organizaciji denar nakazalo z 225 dni zamude. Urad za mladino pri šolskem ministrstvu je sklenil nepravilno pogodbo z M Clubom iz Velenja, Ljudsko univerzo Ptuj pa je ministrstvo sofinanciralo v nasprotju s sklepom ministra. Tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo je delalo napake pri izplačilih, napredovanjih zaposlenih, plačevalo je račune brez podpisane odredbe, zamujalo pa je tudi s plačilom naložb na fakulteti za družbene vede in visoki upravni šoli. Pri revidiranju kulturnega ministrstva so ugotovili, da je ljubljanskemu lutkovnemu gledališču in Slovenski filharmoniji nakazalo za skoraj tri milijone tolarjev preveč sredstev za plače, nepravočasno pa je plačevalo prispevke za socialno varnost. Mimo razpisa je sofinanciralo kulturne programe (Borštnikovo srečanje, akcija Homo sum). Na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem je naloge šefa kabineta opravljal strokovni sodelavec, ki za to ni imel ustrezne izobrazbe (bil je namreč gimnazijski maturant). Nepravilnosti so odkrili tudi pri razdeljevanju denarja; izplačali so ga celo brez odredb, ki bi jih morala podpisati odgovorna oseba.
