Če košarkar v ligi NBA prejme oznako franšizni igralec, lahko to predstavlja dvorezen meč. Po eni strani prinaša veliko koristi, po drugi pa neverjetne obveznosti. Nemški velikan Dirk Nowitzki s takšnim bremenom na ramenih ni imel težav. Več kot desetletje je potreboval, da je z Dallasom osvojil zgodovinski naslov prvaka lige NBA, a navijači Mavericksov znajo povedati, da je bilo vredno čakati. S torkovim košem proti Sacramento Kings pa je v Würzburgu rojeni Nowitzki prišel do novega mejnika, ki mu pomeni ogromno. Na lestvici strelcev je namreč prehitel Hakeema Olajuwona ter tako postal mednarodni košarkar z največ doseženimi točkami v najmočnejši ligi na svetu.
Da je Dirk Nowitzki pristal v košarki, ni bilo naključje. Njegova družina je bila namreč v celoti predana športu. Mama Helga je v šestdesetih in sedemdesetih letih igrala v košarkarski reprezentanci Zahodne Nemčije, oče Jorg-Werner je bil vrhunski rokometaš, štiri leta starejša sestra Silke pa je pri dvajsetih letih nastopala za košarkarsko prvoligaško ekipo. Dirk je že v mladosti po višini močno odstopal od vrstnikov, a je imel zaradi brezhibne genetike neverjetno koordinacijo. Tako mu različni športi, kot denimo tenis in rokomet, niso predstavljali težav. Zaradi njegovih predispozicij pa je bilo le vprašanje časa, kdaj bo zašel v košarko. Resneje se je z njo začel ukvarjati pri 15 letih. Zaradi višine so ga pri Würzburgu učili predvsem centrske tehnike, kar nekomu ni bilo najbolj všeč.
Holger Geschwidner je v šestdesetih in sedemdesetih letih igral za nemško reprezentanco in z njo sodeloval tudi na olimpijskih igrah. A v tistih časih se s košarko v Nemčiji ni dalo pretirano zaslužiti. Zato je sočasno študiral fiziko in po karieri delal za inštitut Maxa Plancka, ki je priznana raziskovalna organizacija. Geschwidner je kljub redni službi, ki mu je vzela veliko časa, podrobno spremljal največje talente v nemški košarki in kmalu na neki tekmi spoznal šestnajstletnega Nowitzkega. »Na parketu sem zagledal visokega in suhega igralca, ki je za košarkarja delal same pravilne poteze. In to v času, ko njegova tehnika sploh še ni bila razvita.« Pristopil je do njegovih staršev in jih prepričal, da lahko iz njega naredi vrhunskega košarkarja. Njegove metode dela so med drugim od mladega Dirka zahtevale tudi, da se je učil različnih glasbenih instrumentov ter ogromno bral. Delo je kmalu obrodilo sadove, saj se je o Nowitzkem hitro razširil glas kot o najboljšem košarkarju v državi. Pri 20 letih je bil z 211 centimetri namreč že nerešljiva uganka za vse nasprotnike.
V zadnjem letu pri Würzburgu je moštvo praktično lastnoročno popeljal iz druge v prvo ligo, za njim pa se je ozirala vsa Evropa. A Nowitzkega to ni zanimalo. Njegova osredotočenost je bila na ligi NBA. Ko je na eni izmed ekshibicijskih tekem v Evropi povsem osmešil velikana ameriške košarke Charlesa Barkleyja, mu je ta polaskal, da ko bo želel v najmočnejšo ligo na svetu, naj ga le pokliče in hitro bo vse urejeno. A to ni bilo potrebno. Tistega leta ga je namreč kot šestega na naboru izbral Milwaukee Bucks in ga v menjavi igralcev poslal k Dallas Mavericks.
Ostalo je zgodovina. Po težki prvi sezoni je napredoval iz leta v leto, met z ene noge pa je postal njegov zaščitni znak. Pri številnih vzponih in redkih padcih mu je ob strani stalno stal Holger Geschwidner, ki je skozi leta prevzel nekakšno vlogo drugega očeta in z Nowitzkim spletel tesno prijateljstvo. V Dallas pripotuje trikrat na sezono, kljub šestintridesetim letom pa še vedno vsako poletje namenita trdemu delu. »Neverjeten občutek je, da je bil med gledalci, ko sem zadel met in postal najboljši mednarodni strelec v zgodovini lige NBA. Težko opišem z besedami, kakšen vpliv je imel in še vedno ima na mojo kariero. Star sem 36 let, a pri moji igri še vedno delava, kot da bi jih imel 21. Povsem odkrito povem, da brez njega ne bi bil niti blizu tema dosežkoma.« Obenem je namreč Nowitzki na devetem mestu Olajuwona prehitel tudi na večni lestvici strelcev v najmočnejši ligi na svetu.