Po nedeljskih dogodkih za nemški šport si je verjetno marsikdo mislil, da se je svet obrnil na glavo. Medtem ko je nogometna reprezentanca v krizi in je nogo dobil selektor Hansi Flick, je na drugem koncu sveta košarkarska izbrana vrsta prvič v zgodovini postala svetovni prvak. Za moštvom selektorja Gordona Herberta je izjemen turnir, kar ni stvar naključja, temveč posledica načrtnega dela tamkajšnje košarkarske zveze. Nemčija na svetovnem prvenstvu ni izgubila niti ene tekme, podobno kot je ni Slovenija pri pohodu na evropski prestol nepozabnega leta 2017. Ob tem so v polfinalu izločili tudi prvega favorita za zlato odličje ZDA, kar daje končnemu uspehu še malenkost večjo težo.

Leta 1993 s Pešićem šokirali Evropo

Nemčija v svoji zgodovini večjih košarkarskih uspehov ni dosegala. Izjema je bilo eno največjih presenečenj v zgodovini evropskih prvenstev, ko jo je Svetislav Pešić, danes selektor Srbije, pred domačimi navijači leta 1993 popeljal na sam vrh. V moštvu izstopajočih zvezdnikov ni imel, za izbrano vrsto tedaj ni nastopal niti Detlef Schrempf. A vse se je spremenilo z vzponom Dirka Nowitzkega. Čudežni deček iz Würzburga je kljub pomanjkanju kakovostne pomoči v moštvu državo popeljal do dveh odličij, najprej brona na svetovnem prvenstvu leta 2002, nato srebra na evropskem prvenstvu leta 2005. Nemčija je takrat sistematično začela vlagati v košarko. Počasi so se začeli dvigovati klubi, posledično so se napolnile dvorane. Danes imajo dva evroligaša Bayern in Albo iz Berlina, dva predstavnika v evropskem pokalu Ulm in Hamburg, Oldenburg, Bonn in Ludwigsburg pa nastopajo v Fibini ligi prvakov, kamor se lahko preko kvalifikacij prebije še Göttingen.

Ob vsem naštetem ni slučaj, da se je v nemški reprezentanci oblikovala kakovostna generacija. V vodstvu zveze so prepoznali pomemben trenutek in na selektorsko mesto pripeljali prekaljenega kanadskega strokovnjaka Gordona Herberta, ki je pred tem uspešno deloval v več nemških klubih. Herbert se je zavedal, da bo uspeh odvisen od odnosa s prvim zvezdnikom moštva Dennisom Schröderjem, zato se je takoj po imenovanju odpeljal do njegovega doma v Braunschweigu, imel z njim večurni pogovor, v katerem sta začrtala smernice, nato pa so, kot je dejal sam, začeli graditi. Gradili so hitro in uspešno. Lani je Nemčija na domačem evropskem prvenstvu pod vodstvom Schröderja in Franza Wagnerja prišla do brona, letos pa sta bila izbrani vrsti, ki goji izredno moštveno košarko, na voljo še Moritz Wagner in Isaac Bonga, kar je pripeljalo do nepredstavljivega. Nemčija bo štiri leta nosila naziv svetovni prvak.

Veliki načrti tudi za OI

Kaj je za Nemčijo pomenila finalna tekma svetovnega prvenstva v košarki, je pojasnil Gordon Herbert: »Pred finalom smo imeli dopoldanski trening, nato pa odšli na krajši počitek. Zbudilo me je sporočilo, ki je prišlo od kanclerja Olafa Scholza. To je bil precej nerealen trenutek. Sporočilo je bilo v nemščini, zato sem ga moral prevesti. Občutek je bil izjemen. Hkrati pa mi je dal vedeti, kaj naš dosežek pomeni za Nemčijo. Od vedno sem bil pristaš kanclerke Angele Merkel in zdaj kanclerja Olafa Scholza. Sta ena najboljših svetovnih voditeljev našega časa. To sicer ni težko v družbi Donalda Trumpa, a je to debata za kakšne druge priložnosti,« je povedal Gordon Herbert, ki je po tekmi izčrpan obsedel ob igrišču in zajokal kot otrok. »Po rojstvu mojih otrok je to druga največja stvar v mojem življenju.«

Kljub manjšemu sporu s Schröderjem na tekmi proti Sloveniji je Herbert izpostavil pomen kapetana Nemčije pri zmagoslavju. »Od septembra 2021 imam z Dennisom posebno vez. Zgradila sva medsebojno zaupanje in hkrati zaupanje v celotnem moštvu. Najpomembnejša stvar, ki sem jo naredil, je, da sem ga postavil za kapetana. Pomeni mu ogromno in nalogo opravlja z velikim ponosom. To je drugo leto našega triletnega projekta. Največja stvar pri nas je, da uživamo v družbi drug drugega. Radi prihajamo na treninge, radi se družimo, radi tekmujemo. Moštvo postavljamo v ospredje. Nato pridejo posamezniki. Brez Dennisa nas ne bi bilo tukaj, a predvsem nas tukaj ne bi bilo brez moštvene mentalitete,« je sklenil Gordon Herbert, ki ima velike načrte tudi za olimpijske igre prihodnje leto v Parizu.