»Morda je za nas celo bolje, da je prva finalna tekma v Novem mestu,« je v torek razlagal trener košarkarjev Olimpije Aleš Pipan. Računal je, da bodo njegovi igralci na gostovanju nekoliko bolj sproščeni, a zaman. Ne povsem prepričljiva Krka je po vodstvu večine obračuna sicer dovolila, da so gostje na koncu prišli do podaljška, a ne tudi presenečenja.
Finalni obračuni med Krko in Olimpijo so v Novem mestu v zadnjih letih venomer na tribune dvorane Leona Štuklja privabili ogromno število gledalcev, zato je bilo kar nekoliko presenetljivo, ko je na sinočnjem obračunu samevalo kar nekaj stolov. Tako vzdušje na uvodu ni bilo posebej naelektreno, kar so Ljubljančani znali izkoristiti in nekoliko neopazno hitro povedli s 7:0. Dober začetek gostov igralcev trenerja Aleksandra Džikića ni pretirano zmedel, saj so v nadaljevanju prve četrtine naredili delni izid 14:0, do lahkih košev pa prihajali predvsem po zaslugi agresivne obrambe, ki je, kot je to v letošnji sezoni že v navadi, pristrigla peruti zmajem. Ker prave ideje v napadu kar naenkrat ni bilo več, so se gostje zatekali k neizdelanim metom za tri točke, kar je bila voda na mlin Novomeščanom. Svojevrsten šov je v prvih desetih minutah uprizoril Dino Murič, saj je pod obema obročema pobral kar deset skokov, a to njegovemu moštvu ni pretirano koristilo. Ljubljančani so namreč takrat že padli v Krkin mlin, ki sicer ni bil tako neusmiljen kot recimo v finalu pokala, a še vedno dovolj učinkovit, da je brez težav držal nasprotnika na varni razdalji okoli desetih točk.
Če je Krka v zadnjih letih vzpostavila primat v slovenskem košarkarskem prostoru in lahko predstavlja zgled za dobro delo z omejeni financami, bi z malo truda lahko dvignila tudi raven odnosa do novinarjev. Vodje PR-službe klub sploh nima, medtem ko je predstavnikom sedme sile med polčasom sinočnjega obračuna statistiko delil kar zajec, maskota Novomeščanov. Razmere na parketu se medtem v nadaljevanju obračuna niso spremenile. Trener Olimpije Pipan nikakor ni našel orožja za igro nasprotnikov. Predvsem je škripalo v obrambi, ki je puščala kot luknjasto vedro, kar je Džikić s pridom izkoriščal in s pogostimi menjavami znal držati visok ritem igre. Ko je postalo jasno, da načrt Ljubljančanov za presenečenje v Novem mestu ne učinkuje, so se zatekli k zadnjemu možnemu scenariju za preobrat – metom za tri točke. Nekaj uspešnih poizkusov je bilo dovolj, da se je zaostanek zmanjšal, zmaga Krke pa je bila naenkrat ogrožena. Obdobje raztrgane igre na obeh straneh je bolje izkoristila Olimpija, ki je štiri sekunde pred koncem imela napad za podaljšek in ga s trojko Dina Muriča tudi izkoristila. A zanosa košarkarji v zelenih dresih niso uspeli prenesti v dodatnih pet minut, zato je uvodna bitka na veselje do takrat že povsem razgretih domačih navijačev pripadla njihovim ljubljencem.
»Večino tekme smo vodili in igrali dobro, a v zaključku nespametno dovolili, da je Olimpija prišla do podaljška. Naredili smo ogromno napako pri prevzemanju, zato je Murič prišel do neoviranega meta za tri točke. Toda zmagi ne želimo gledati v zobe. V finalni seriji smo povedli, a to ne pomeni še ničesar, saj nam do naslova državnega prvaka manjkata še dva uspeha. Do novega želimo v Ljubljani, kjer pričakujemo podobno napeto tekmo. Moramo se truditi in garati v obrambi, nato pa verjamem, da bo prišel tudi uspeh,« je po zmagi povedal igralec tekme Jaka Klobučar.
