Mučna sezona, v kateri so storili veliko napak, je končno za Cedevito Olimpijo. Povsem zgrešena izbira trenerja Simoneja Pianigianija pred njenim začetkom je pustila globoke posledice, ki so se vlekle vse do konca. Njegova zamenjava Zoran Martić v danih pogojih ni uspel narediti zasuka, je pa izpolnil minimalna cilja, ko je osvojil pokal in državno prvenstvo. V prihodnjo sezono bodo zmaji krenili z novim športnim direktorjem Chechujem Mulerom in trenerjem Zvezdanom Mitrovićem, s katerima naj bi se obetali boljši časi.
Že sredi letošnje so bili
z mislimi pri naslednji sezoni
»Očitno me kličejo samo, ko so stvari slabe in ko nihče ni dovolj nor, da bi sprejel vodenje ekipe,« se je Zoran Martić na parketu Športne dvorane Domžale zasmejal, ko smo ga predstavniki sedme sile povprašali, kaj si misli o tem, da v prihodnje ne bo več sedel na klopi Cedevite Olimpije. Nato se je nekoliko bolj razgovoril o vseh težavah, ki so moštvo pestila med sezono. »Začetek sezone je pokazal, da je v moštvu nekaj hudo narobe. Prihod Klemna Prepeliča je v veliki meri nakazal, kaj ekipi manjka, a je njegov hiter odhod, predvsem pa odhod Karla Matkovića, bil signal za ostale igralce, da nimamo več ambicij. Po številnih zaporednih porazih smo potrebovali svežo kri, menjave so bile nujno potrebne, ker so bili igralci psihično uničeni. A to ni bilo možno,« je pojasnjeval Zoran Martić in dodal, da sta bili zanj ključni dve tekmi – poraza z BC Wolves v Vilni v evropskem pokalu in z Budućnostjo v Stožicah v ligi ABA. »V Vilno smo prišli po zmagi proti Crveni zvezdi. Za ta poraz prevzemam odgovornost, ker zaradi pomanjkanja časa nismo imeli pripravljenih rešitev za tesno končnico. Prepričan sem, da če bi to tekmo dobili, bi ekipa začela verjeti vase in bi bile stvari nato drugačne. Proti Budućnosti pa smo obrambno odigrali morda celo najboljšo tekmo, še pet ali šest minut pred koncem vodili, nato pa klonili. To nas je povsem sesulo.«
Čeprav je bilo že sredi sezone jasno, da bo ta bolj kot ne porazna, je Martić vseeno pričakoval reakcije vodstva kluba. »Kakor koli so to poskušali skriti, je bilo očitno, da so bili z mislimi že pri naslednji sezoni. Igralci so to začutili. Kdor se je kdaj ukvarjal z moštvenim športom, ve, kaj to pomeni. Dobro, da smo pripeljali vsaj Alena Omića in vrnili Zorana Dragića, saj drugače ne bi osvojili niti pokala. Ko se je poškodoval Amadou Sow, nismo iskali menjave. Ko je Sean Armand prišel z 20 kilogrami viška, ni bilo reakcije. Tudi ne, ko sta si roki zlomila Luka Ščuka in Jaka Klobučar. Varčevali so z denarjem, da bodo v novo sezono krenili od začetka, kar je močno otežilo že tako težko sezono.«
Jedro ekipe mora biti slovensko
Eden tistih, ki je po odločitvi Simoneja Pianigianija moral zapustiti Cedevito Olimpijo, je bil znova najkoristnejši igralec finala Alen Omić. 32-letni center je odločitev, da v zanj ljubem klubu ni več zaželen, težko sprejel. »Veste, kdo je bil na začetku sezone tu, a ga ni več. Ta oseba je spremenila vse, a na koncu je karma poskrbela, da je dobil, kar si je zaslužil. Z domačimi igralci se tako ne dela. To je bila ogromna napaka, ki je Olimpija ne sme več nikoli ponoviti,« je jasen Alen Omić, ki vodstvu kluba polaga na srce, naj jedro ekipe sestavljajo domači izkušeni igralci. »Olimpija rabi dobre domače igralce. Zoran Dragić, Edo Murić, Jaka Blažič in jaz lahko še nekaj let igramo na visoki ravni. Vsem nam potečejo pogodbe, a imamo radi ta klub in uživamo v igranju zanj. Olimpija mora imeti pridih slovenskih igralcev, to je osnova. Vodstvo kluba ne sme ponoviti napake, ki jo je naredila pred lansko sezono.«
