Potem ko so bili manjši ali srednje veliki klubi po Evropi v preteklosti v strahu, da jim bo ob prvih boljših predstavah kakšen od velikanov speljal nadarjenega mladca, je omenjena problematika v trenutku, ko so košarkarje začeli plačevati v ameriški univerzitetni ligi NCAA, postala širša. Zdaj trepetajo tudi velikani, saj mladi v iskanju vrhunskih pogojev, izobrazbe in denarja vse pogosteje izbirajo odhod onkraj Atlantika. Nič drugače ni niti v Sloveniji, kjer smo v zadnjem obdobju priča »množičnim selitvam« v ZDA. Posledice čuti tudi reprezentanca, ki ji grozi »izgubljena« generacija.
Klavžar prvi Slovenec z naslovom prvaka NCAA
Slovenski košarkarji so se v preteklosti že odločali za izobraževanje v ZDA in igranje v univerzitetni ligi NCAA. Onkraj Atlantika so se kalili denimo Žarko Đurišić, Teoman Alibegović, kasneje Erazem Lorbek, pa Martin Krampelj, ki se trenutno bori za mesto med dvanajsterico v izbrani vrsti selektorja Aleksandra Sekulića. A to ni bilo niti približno podobno temu, kar se dogaja v zadnjih letih, ko so v ligo NCAA začeli množično odhajati najbolj obetavni slovenski in evropski mladeniči. Po tem, ko je v dresu Reala Madrida postal najkoristnejši igralec (MVP) mladinske evrolige v sezoni 2022/23, se je za ta korak odločil Jan Vide, ki je sprva obiskoval univerzo UCLA, zdaj pa bo drugo sezono na univerzi Layola Marymount. Isto leto se je v ZDA, natančneje na univerzo Xavier, podal Saša Ciani, ki je nato lani obiskoval univerzo Illinois Chicago, zdaj pa bo del univerze Pennsylvania State, kot tudi Arne Osojnik, ki bo po dveh letih pri univerzi Eastern Michigan v naslednji nosil dres univerze Northern Arizona.
Veliki met je na univerzi Florida uspel Urbanu Klavžarju, ki je v lanski krstni sezoni kot prvi Slovenec osvojil ligo NCAA. Njegova vloga je bila sicer obstranska. Letos so se v univerzitetno ligo podali Sergej Macura, ki bo igral za Mississippi State, Tibor Mirtič, ki bo soigralec Macure, Matija Samar bo član univerze Oregon State, UNC Greensboro iz Severne Karoline je novi dom Matica Mikuša. Potem ko je iz srbskega kluba Mege, ki velja za največjo valilnico talentov na področju nekdanje Jugoslavije, v univerzitetno ligo odšla skoraj polovica lanske ekipe, se je s tem spogledoval tudi Urban Kroflič, ki pa se je zaenkrat odločil ostati v Beogradu. Z eno nogo je bil onkraj Atlantika tudi Mark Padjen, a se je na koncu dogovoril z Ilirijo. »Z ligo NCAA se spogledujejo vsi mlajši evropski igralci, ki lahko nastopijo v njej. Sam pa sem želel ostati v Iliriji, narediti z njo korak naprej in se dokazati v domačem klubu, preden odidem v tujino,« je pojasnil Mark Padjen.
KZS sodeluje pri iskanju rešitev
Ker se bo trend odhodov najbolj nadarjenih slovenskih mladcev v ligo NCAA v prihodnje zagotovo nadaljeval, k temu se bojda nagibata denimo tudi Mark Murano Mahmutović in Lun Jarc, smo za pogled na celotno zadevo poprosili Košarkarsko zvezo Slovenije (KZS). »Pri košarkarski zvezi smo zaradi vse večjega odhoda mlajših slovenskih igralcev v ligo NCAA zaskrbljeni. Hkrati pa se zavedamo, da je tako za igralce kot starše to privlačna in zanimiva pot tako za košarkarski razvoj kot tudi za pridobitev izobrazbe, znanja jezikov in pomembnih življenjskih izkušenj,« je na to temo povedal predsednik KZS Matej Erjavec. Ker je slovenska reprezentanca v procesu menjave generacije, nekateri od zgoraj naštetih pa so že oblekli članski dres ali bili na širšem spisku, nas je zanimalo, zakaj nihče ni bil med kandidati za prihajajoče evropsko prvenstvo. »Ko smo navezali stik z za to reprezentančno akcijo nam zanimivimi igralci – Ciani, Mirtić, Macura, Klavžar, Vide – smo ugotovili, da morajo biti prisotni na začetku priprav na sezono v ZDA, sicer izgubijo svoje pogodbene pravice. Ne gre torej za odločitev strokovnega štaba, da jih ni zraven, temveč je to posledica ovir za njihov nastop.«
Erjavec je še dodal, da se problematike zaveda tudi Mednarodna košarkarska zveza Fiba. »Fiba je v imenu vseh košarkarskih zvez že začela s pogovori z ligo NCAA. Pri njih sodeluje tudi Košarkarska zveza Slovenije, cilj vseh pa je, da se v najkrajšem možnem času najde ustrezna rešitev.« Želja KZS je, da bi bile pri odhodih igralcev na študij v ZDA zadovoljne vse tri strani – klubi, igralci in reprezentance. »Klubi z mladimi igralci delajo dobro, kar dokazujejo zadnji rezultati in kolajne na velikih tekmovanjih v mlajših kategorijah. Veliko vlagajo v njih, na koncu pa tako rekoč ostanejo praznih rok. Treba je torej najti rešitev, da so ob odhodu igralcev nagrajeni tudi klubi. Igralcem mora biti zgodba v ZDA pravilno predstavljena. Da bodo prišli v prave situacije, kjer ne bodo imeli le obrobnih vlog, temveč se še naprej košarkarsko razvijali ter napredovali in ne stagnirali ob takšnih in drugačnih obljubah. Predvsem pa, da se odločajo z lastno glavo in dobro pretehtajo vse prednosti in tudi slabosti, ki jih takšna pomembna odločitev prinaša. Ključno pa je, da se jim omogoči igranje za državne reprezentance,« sporočajo s KZS.
