Pri triinštiridesetih letih večina košarkarjev počasi nazaduje in se sprijazni z drugačnimi vlogami v svojih moštvih. A ne vsi. Španec Pau Gasol je po številnih letih pri Los Angeles Lakers pred letošnjo sezono prestopil k moštvu Chicago Bulls. Mnogi so menili, da je poteza moštva iz vetrovnega mesta slaba, a so se zmotili. Španski reprezentant namreč znova prikazuje predstave, zaradi katerih je postal eden najboljših krilnih košarkarjev na svetu. Na nedeljski tekmi proti Milwaukee Bucks je dosegel kar 46 točk in k temu dodal 18 skokov, s čimer je poleg Michaela Jordana postal edini igralec v zgodovini franšize, ki je dosegel več kot 45 točk in 15 skokov. »Vesel sem, da lahko na tej točki v svoji karieri igram tako dobro. Malokdo se lahko pohvali s tem. To me navdaja s ponosom,« je dejal po zgodovinskem večeru.
Otroštvo Pauja Gasola je bilo tesno povezano s športom. Oče Augusti, danes administrator v lokalni bolnišnici, in mama Marisa, zdravnica, sta namreč v mlajših letih aktivno igrala košarko v drugi španski ligi in se prek igre z oranžno usnjeno žogo tudi spoznala. Augusti je nosil dres Gaudija, Marisa pa Cornelle. Kljub temu se Pau ni nemudoma odločil za košarko. Sprva se je preizkusil v plavanju in ragbiju, ko pa je naglo začel nabirati centimetre, je bilo hitro jasno, kje bo našel svoje mesto.
Sledil je maminim stopinjam, saj je zaigral za Cornello, kjer je trener Juanjo Campos hitro ugotovil, kakšen biser ima v rokah. Čeprav je pri trinajstih letih v višino meril že 185 centimetrov, ga ni porinil pod koš, temveč ga je pospešeno učil tehnike vodenja žoge. Tako se je Pau razvijal v odličnega organizatorja igre, ki sta ga krasila izjemna hitrost in pregled nad igro. Pri petnajstih letih je prerasel Cornello in se podal v mladinsko šolo slovite Barcelone, za katero je navijala vsa družina. Pri katalonskem velikanu so mu sprva dejali, da nima telesne konstitucije potencialnega vrhunskega košarkarja, a so kmalu uvideli, da so se motili. Zaradi visoke in suhe postave se ga je hitro prijel vzdevek Pink Panther (Rožnati panter, op. p.), kasneje pa zaradi dolgega vratu in prstov še ET. V Barceloni je rasel skupaj z Juanom Carlosom Navarrom, s katerim sta spletla pristno prijateljstvo.
Poleg košarke je silno resno jemal tudi šolo in pazil, da je imel dobre ocene. Mama Marisa si je od vedno želela, da bi odrasel v glasbenika. V ta namen je med osmim in trinajstim letom obiskoval učne ure glasbene teorije in vaje klavirja, še danes pa prijatelji pravijo, da odlično poje. Ko je v najožji družbi, se pogosto opogumi in odlično imitira velikega Luciana Pavarottija. Kasneje je nekaj časa poskušal tudi s študijem medicine in po večernih treningih za knjigami ostajal dolgo v noč, a bolj ko se je njegova kariera razvijala, manj je bilo časa za preučevanje zahtevne medicinske literature. Marisa je to sprejela s težavo, saj je Pauju vedno govorila: »Intelektualni trening je osnova, če želiš imeti nadzor nad življenjem.«
Njegov vzpon pri Barceloni je bil meteorski. Hitro je pridobival mišično maso, a hkrati ni izgubljal agilnosti in hitrosti, zaradi česar je bil neugoden tekmec za vsakega nasprotnika. Po preboju v člansko ekipo so se za njim hitro začele obračati glave v ligi NBA. Tako so se mu leta 2001 uresničile otroške sanje, ko so ga na naboru kot tretjega izbrali pri Atlanta Hawks, a ga nato v zamenjavi za Shareefa Abdura-Rahima poslali v Vancouver Grizzlies, ki so se prav tisto poletje preselili v Memphis. A prehod čez Atlantik ni minil brez zapletov. Ker je imel z Barcelono Gasol še veljavno dvoletno pogodbo, je moral svojo pogodbo od katalonskega velikana odkupiti, a tega klubu, ki ga je izstrelil med zvezde, ni nikoli zameril.
Med najboljšimi košarkarji se je najstarejši izmed bratov Gasol – pet let mlajši Marc prav tako igra v ligi NBA, medtem ko dvajsetletni Adria košarkarsko znanje nabira na univerzi UCLA – znašel kot riba v vodi. Hitro se je navadil na najvišjo kakovostno raven in v prvi sezoni tako navdušil, da mu je kot prvemu Evropejcu v zgodovini lige NBA pripadel naziv novinca leta. Medtem ko mu z Memphis Grizzlies ni uspelo priti do večjega uspeha, se je to spremenilo, ko je prestopil v Los Angeles Lakers. V Kaliforniji je spletel tesno prijateljstvo z enim najboljših košarkarjev vseh časov Kobejem Bryantom, skupaj pa sta osvojila dva šampionska prstana. Ob tem je bil Gasol uspešen tudi s špansko reprezentanco, saj je dvakrat osvojil srebrno kolajno na olimpijskih igrah, postal leta 2006 svetovni prvak, leta 2009 in 2011 pa še evropski.
Po težavah s poškodbami v zadnjih dveh letih se je Gasol po dolgem pogovoru z Bryantom s težkim srcem odločil, da znova zamenja okolje. Podpisal je pogodbo s Chicago Bulls, kjer je združil moči z Derrickom Roseom. Poteza se mu je vsaj za zdaj obrestovala, a Gasola bo zadovoljila le ena stvar – nov šampionski prstan.