Upamo si trditi, da ni mladega košarkarja, ki si ne bi želel zaigrati za enega izmed evropski velikanov ali celo za klub onkraj Atlantika v sloviti ligi NBA. Nadobudni Aleksej Nikolić pri tem seveda ni nobena izjema, a od preostalih vrstnikov se razlikuje po tem, da je v želji po napredku namesto odhoda na zahod Evrope izbral kaljenje v sarajevskem Sparsu. Klub se z bogato tradicijo še ne more pohvaliti, saj je bil ustanovljen šele pred devetimi leti, ga pa od preostalih košarkarskih kolektivov loči zlasti svojevrstna vizija, ki temelji na delu z mladimi igralci.
»Iskreno povedano, Sparsa, vse dokler se mu pred tremi leti nisem pridružil, tudi sam nisem poznal. Je mlad klub, ki pa je iz leta v leto boljši. Odkar sem prišel v Sarajevo, sem dve sezoni igral v drugi ligi, letos smo debitirali v prvi in že osvojili vrh lestvice. Mislim, da je to dovolj dober kazalnik, kako dobro je klub organiziran in kako resno svoje delo jemljejo ljudje v njem. Piše se res neverjetna zgodba,« pojasni Nikolić. Za igranje v bosanski prestolnici se je odločil prav zaradi dobrega dela z mladimi, uspehi, ki jih niza z moštvom, pa so po njegovem mnenju dovolj zgovoren dokaz, da je bila odločitev pravilna. »Dvomi so na začetku seveda obstajali, a skozi to gre vsak igralec, ki se odloči za odhod v tujino. Zamenjaš jezik, spoznaš nove ljudi, nove prijatelje, vendar so se v klubu zelo trudili, da je bila prilagoditev na novo okolje kar se da kratka,« pravi 19-letnik, prepričan, da je zaradi zgodnje selitve v tujino postal zrelejši tako s košarkarskega kot osebnostnega vidika.
A še preden se je Nikolić uspel preseliti v Sarajevo, mu je pošteno zagodla Košarkarska zveza Slovenije (KZS), saj mu ni želela izdati izpisnice. S primerom se je na koncu tako morala ukvarjati celo Mednarodna košarkarska zveza (Fiba). »Bilo je nekaj težav s papirji, vendar smo zaplet rešili na najboljši možen način. Tudi če sem zaradi tega malce dlje čakal na odhod v tujino, nič zato, zamer do KZS zaradi tega ne gojim,« zatrdi član slovenske reprezentance do 20 let in raje spregovori o lepših trenutkih v svoji karieri.
Med slednje sodi turnir Jordan Brand Classic v Londonu, na katerem je nastopilo 40 najboljših mladih košarkarjev, dobre predstave na Otoku pa so ga nato popeljale na tekmo zvezd v Charlotte, kjer je spoznal najboljšega košarkarja vseh časov Michaela Jordana. »Petdnevne izkušnje v Charlottu ne bom nikdar pozabil. Že samo priti v ZDA in videti njihov način življenja je bilo fascinantno. Spoznali smo Michaela Jordana in mu imeli priložnost zastaviti nekaj vprašanj. Dal nam je kar nekaj nasvetov, predvsem pa je izpostavil pomembnost treningov. Slišati kaj takega iz njegovih ust je nekaj nepopisnega, uresničitev sanj,« se edinstvene izkušnje z veseljem spominja Nikolić, ki je neprecenljivo znanje in izkušnje zvezdnikov NBA vpijal tudi na kampu severnoameriške lige v Moskvi.
Navzlic temu pa vzorniki organizatorja igre ostajajo evropski igralci. Tu izpostavi predvsem Grka Vassillisa Spanoulisa in našega Jako Lakoviča. »Gledanje njunih predstav je čisti užitek. Lakoviča sem občudoval, ko je igral še za Panathinaikos in Barcelono, medtem ko o Spanoulisu ne gre izgubljati besed. Glede na to, da je bil dvakrat zapored evroligaški prvak, me ne čudi, da ga vsi tako obožujejo,« razkrije košarkar, ki prosti čas najraje izkoristi za obisk kina s soigralci. »S tem krepimo moštveni duh, kar se ne nazadnje odraža tudi na parketu.«
