Ker je košarka drugi najbolj priljubljeni ekipni šport v Evropi in ker je kraljica iger priljubljena v Španiji, je bilo pričakovati, da bo zadnji konec tedna svetovnega prvenstva v prestolnico prinesel košarkarsko vzdušje. A ni bilo tako. Le v ozkem krogu okoli palače športov v Madridu je bilo mogoče opaziti košarkarsko razpoloženje, drugje po mestu je telesa grelo le vroče sonce, ki je skrbelo za temperature okoli tridesetih stopinj Celzija.
Teodosić razkril skrivnost
Najbolj preprosto je sklepati, da Špance košarka ne zanima več, odkar je njihova reprezentanca presenetljivo izpadla v četrtfinalu proti Franciji, ki je v soboto na tekmi za tretje mesto dobila boj živcev in prostih metov proti Litvi. Podobno je mogoče sklepati ob pogledu na španske časopise. Madridska Marca je včeraj šele na 46. strani začela poročati o svetovnem prvenstvu, katalonski Mundo Deportivo je pred košarko dal prednost še Davisovemu pokalu v tenisu in kolesarski dirki Po Španiji. Vse pa je bilo v znamenju nogometa. Madridski derbi med Realom in Atleticom je razgrel strasti in zamajal evropskega prvaka, kajti rdeče-beli Atleticom je zmagal z 2:1, Jan Oblak pa je sedel na klopi. Prav ob spremljanju nogometnih tekem je mogoče zaznati, kako Špancem do srca sežejo športne tekme. Družinski sobotni večer je večkrat namenjen spremljanju nogometa s pivom v roki in različnimi ter okusnimi tapasi na mizi. Prav zabavno je spremljati, kako se krešejo navijaške iskre med privrženci Barcelone, Atletica in Reala, ki tekme družno gledajo za točilnim pultom.
V nogometno evforijo so se zlili tudi srbski košarkarji. Selektor Aleksander Saša Đorđević jim je za nagrado, ker so v polfinalu premagali Francijo, omogočil ogled tekme med Realom in Atleticom na stadionu Santiago Bernabeu. Tako so lahko malo sprostili mišice in možgane pred sinočnjim finalom proti favoriziranim ZDA. V teh dneh je bilo glavno vprašanje, na katerega so morali odgovarjati v srbskem taboru, kaj drastičnega se je zgodilo, da je Srbija v drugem delu svetovnega prvenstva začela igrati povsem drugače kot v prvem. Nekateri menijo, da je bila prelomna točka, ko je Miloš Teodosić zaradi slabe igre izgubil živce med tekmo skupinskega dela z Brazilijo in rekel soigralcem, da je bolje, da gredo vsi skupaj domov. Drugi modrujejo, da je ključno potezo storil Đorđević, ker je Teodosiću dal vsa pooblastila za vodenje ekipe, mu zaupal tudi v najtežjih trenutkih ter z odločnostjo ekipi dal vedeti, kakšna so pravila, kot posledica pa se je rodilo dobro vzdušje. A to je vedno dobro, ko se zmaguje, vedo povedati trenerji. O odnosu ključnih mož v srbski ekipi sta govorila tudi protagonista zgodbe o uspehu. Skrivnost je razkril Teodosić. »Đorđević mi verjame. To je edina skrivnost,« je dejal košarkar, ki je v zadnjem tednu na igrišču deloval kot umetnik s košarkarsko žogo v roki, zato ne čudijo govorice, da so se zanj ogreli klubi iz lige NBA.
»V Sloveniji bolje kot v Španiji«
Razgrel je tudi ljudi na tribuni, sinoči so vanj upe polagali glasni srbski navijači. Njegove vragolije radi spremljajo tudi prostovoljci. V prepoznavnih majicah si lahko odtrgajo nekaj časa, da si ogledajo tekme, sicer so kar zaposleni, čeprav, kot pravijo nekateri, manj kot lani v Sloveniji. Letos je prvič del prostovoljcev deloval v okviru projekta Erasmus plus, ki se pod sponzorstvom evropske komisije začenja v tem študijskem letu. Od letos ne zajema več le študijske izmenjave, ampak raznim organizacijam omogoča tudi izvajanje projektov, v katere so vključeni mladi. Ni šlo le za prostovoljno delo, ampak tudi za izobraževanje na seminarjih pred začetkom svetovnega prvenstva. Sto deset ljudi iz 24 držav je bilo del projekta (vseh prostovoljcev pa še mnogo več), tudi štirje Slovenci.
Eden od njih je Rok, ki je bil lani vodja prostovoljcev na evropskem prvenstvu v Sloveniji. Letos je bil v Granadi pomočnik vodje prostovoljcev, v Barceloni pa je pomagal slovenski reprezentanci pri raznih opravilih. »Poslanstvo prostovoljcev ni, da organizirajo tekmovanje, ampak da izboljšajo organizacijo. Tudi brez njih bi namreč lahko organizirali tekmovanje,« je dejal. Toda po evropskem prvenstvu v Sloveniji so organizatorji govorili, da brez prostovoljcev dogodka ne bi mogli organizirati. »Se strinjam, da brez prostovoljcev ne bi mogli organizirati tekmovanja na taki ravni. Prostovoljci so v Sloveniji več pripomogli kot tukaj. V Španiji je večje število prostovoljcev in potem vsak opravi manj dela kot v Sloveniji. Tudi naloge so manj obsežne, včasih se počutiš manj uporabnega,« je dodal. Prostovoljec pa se želi počutiti uporabnega. Dejal je, da je bilo v Sloveniji največ težav, ko niso vedeli, kaj bi delali. »Takrat so bili najbolj nezadovoljni. Tu so podobne težave,« je pripovedoval, medtem ko je njegova kolegica, ki ni želela biti imenovana, dejala, da je bilo »v Sloveniji bolje, ker imajo Španci več težav z organizacijo, a imajo pravi odnos«. Dodala je, da gre predvsem za razliko v kulturi oziroma načinu dela, Rok pa je dodal: »V Sloveniji so prostovoljci prišli z drugačnim namenom. Tukaj se mi zdi, da se veliko prostovoljcev želi le fotografirati s košarkarji, kar ni dovoljeno,« je pojasnil Rok, ki je enako kot njegova kolegica na svetovno prvenstvo prišel, da bi se naučil česa novega in ker ima rad košarko.
Ko je razlagal o tem, je mimo prišla Hrvatica Ivana. Imela je enak namen, a je razočarana. Medtem ko sta bila prostovoljca iz Slovenije bolj zadržana, je bila kritična do organizacije prostovoljskega dela na svetovnem prvenstvu v Španiji. »V Sloveniji je bilo stokrat bolje, Rok je bil najboljši vodja prostovoljcev,« je dejala, nato pa predstavila kritično razmišljanje o projektu pod okriljem Erasmus plus: »Mislila sem, da je to nekaj dobrega, a ni, ker sem se prišla sem nekaj naučit, vendar se nisem. Že tri dni le čakam, da bom šla domov,« je bila ostra, medtem ko ji je Rok oporekal, da ni bilo tako slabo. Dobro ali slabo, vsi skupaj se danes odpravljajo domov z novo izkušnjo.
