Za Markom Padejnom so neverjetni meseci. Novembra je na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo proti Portugalski prvič zaigral v reprezentančnem dresu, njegov klub Ilirija se je nepričakovano prebil v ligo ABA, na mladinskem svetovnem prvenstvu je s Slovenijo osvojil bronasto odličje, zdaj pa je na dobri poti, da se uspe prebiti med dvanajsterico izbrancev selektorja Aleksandra Sekulića, ki bo nastopila na evropskem prvenstvu. 19-letni Ljubljančan se je ob kratkem stiku z vodstvom Ilirije proti koncu minule sezone resda spogledoval z odhodom v ameriško univerzitetno ligo NCAA, a je na koncu s klubom našel skupni jezik, s tem pa se mu je uresničila želja, da se pred prestopom v tujino dokaže v domačem klubu. 198 centimetrov visoki organizator igre, ki se zgleduje po Goranu Dragiću, trenutno uživa v delu z Luko Dončićem in ostali izkušenimi igralci v reprezentanci, od katerih vpija nasvete in se želi čim več naučiti.
O poškodbi kolena, ki jo je staknil v zadnji četrtini pripravljalne tekme v Manheimu proti Nemčiji.
Načelom je s kolenom vse v redu. Dobil sem neugoden udarec in se kar ustrašil, saj je bila v tistem trenutku bolečina kar močna. A ker je dokaj hitro popustila, sem sklepal, da ne mora biti kaj hujšega. To sta potrdila tudi reprezentančni zdravnik in fizioterapevt, tako da sem že nazaj v polnem pogonu. Bil bi kar razočaran, če bi zaradi takšne stvari moral zapustiti priprave.
O tem, da je še vedno del izbrane vrste, kljub temu, da je odpadlo že pet igralcev.
Na nek način je vse skupaj podobno kot v mlajših izbranih vrstah, le da je bilo tu na začetku na seznamu ob meni še 18 res kakovostnih igralcev in se zavedaš, da moraš vsak trening in vsako priložnost maksimalno izkoristiti, če ne si lahko hitro ti tisti naslednji, ki bo odpadel. Vsakemu je lahko jasno, da pritisk obstaja in da tudi selektorju ni lahko, ko mora sprejemati težke odločitve.
O priložnostih, ki mu jih ponuja selektor Sekulić.
Proti Nemčiji v Manheimu sem dobil priložnost za igro. Meriti moči s svetovnimi prvaki in nekaterimi velikani evropske in svetovne košarke je nekaj izjemnega. Po eni strani je proti takemu nasprotniku najlažje igrati, saj nimaš česa izgubiti. Kot nam je rekel selektor Sekulić, greš enostavno na glavo in o vsem skupaj preveč ne razmišljaš. Ob tem imam ob sebi odlične soigralce, ki me ves čas bodrijo in pomagajo ter delijo nasvete. Tako je bilo lažje prebroditi tudi kakšen slabši trenutek in napako, ki sem jo naredil v igri.
O tem, če ga je pod svoje okrilje vzel kakšen od izkušenejših igralcev v reprezentanci.
Načeloma si vsi delijo to vlogo in od vsakega dobiš nasvet, idejo, popravek... Za mlade poskrbijo res dobro, ne skoparijo pa tudi s kakšno zbadljivko ali šalo.
O treniranju z Luko Dončićem.
Preden je prišel, sem imel določena pričakovanja, a nato videl, da je vse skupaj še trikrat boljše, kot sem si predstavljal. Gre za enega najboljših košarkarjev na svetu in lepo je, da imam priložnost sodelovati z njim. Je izjemen kapetan. Pripravljen je pomagati in ves čas deli nasvete ter drži skupaj celotno ekipo. Je ogromna dodana vrednost in sem resnično hvaležen, da sem lahko ob njemu ter se učim.
O tem, kako se je bilo vključiti v člansko reprezentanco.
Zame je bilo vse skupaj nekaj novega. V igri je nekaj velikega, kar sem začutil nemudoma. Če sem iskren, sem bil prvih nekaj dni nekoliko živčen, saj sem igral z nekaterimi, ki sem jih pred tem gledal le po televiziji. A so vsi dobri fantje in so me lepo sprejeli ter mi pomagali, zato sem se hitro počutil domače.
O tem, kaj bi mu pomenilo, če bi prvič okusil igranje na velikem članskem reprezentančnem tekmovanju.
Da bi potoval na evropsko prvenstvo in izkusil igranje na njem, bi mi pomenilo vse na svetu. Pri 19 letih ima redko kdo to priložnost. Videl bi, kako je igrati pod tako velikim pritiskom, kako so obnašajo druge ekipe in veliki igralci, kako se pripravljajo Luka Dončić, Klemen Prepelič, Gregor Hrovat in drugi. To bi bila zame vrhunska šola in dal bom vse, kar je v moji moči, da prepričam selektorja Sekulića.
O težkih nasprotnikih na pripravljalnih tekmah.
Tekmeci so resnično zelo kakovostni in to nam bo pomagalo pri pripravi na prvenstvo. Čakam svoje priložnosti in poskušam dodati energijo v igro. Glavni cilj pa je, da smo kar se da dobro pripravljeni takrat, ko bo to najbolj pomembno – na evropskem prvenstvu. To ves čas poudarja tudi selektor Sekulić.
O ekipi, ki jo sestavlja njegov klub Ilirija.
Sestavljamo dobro ekipo z veliko mladimi igralci, tuje okrepitve zaenkrat še čakamo. Kar sem lahko videl, je pozitivno. Jedro moštva je ostalo podobno, zdaj pa je potrebno trdo delo. Komaj že čakam, da se pridružim ekipi, a sem soigralcem povedal, da se bo moj prihod morda nekoliko zavlekel (smeh).
O tem, kakšen izziv bo igranje v ligi ABA.
Vsi vemo, da je liga ABA ena najboljših lig v Evropi. Komaj že čakam, da se sezona začne in da občutim, za kakšno kakovostno raven gre ter da se pomeril proti nekaterim najboljšim igralcem v Evropi. Možnost bom imel igrati proti evroligaškim ekipam in igralcem, kar mi predstavlja veliko motivacijo. Verjamem, da je pred nami uspešna sezona.
O tem, zakaj se ni odločil za odhod v ameriško univerzitetno ligo NCAA.
Z ligo NCAA se spogledujejo vsi mlajši evropski igralci, ki lahko nastopijo v njej. Sam pa sem želel ostati v Iliriji, narediti z njo korak naprej in se dokazati v domačem klubu, preden odidem v tujino.
