Novinarji onkraj Atlantika že dolgo poudarjajo, da bi radi od Kawhija slišali več besed in spoznali njegovo zgodbo. V nedeljo zvečer se jim je želja uresničila. Temnopoltega košarkarja, rojenega v Los Angelesu, so po prejemu nagrade za najkoristnejšega igralca finala prevzela čustva. Pogledal je v zrak in za nekaj časa zastal, nato pa objel svojo mater Kim Robertson. Potezi, ki o njem povesta ogromno. Kim je imela na življenje svojega sina gromozanski vpliv. Vse odkar ga je San Antonio leta 2011 zvabil v svoje moštvo, je bila venomer v bližini. Stala mu je ob strani, ga bodrila in mu ponudila ramo za jok. Tako je bilo, odkar so njenega moža umorili, medtem ko se je s sinovoma vozila domov z ene izmed srednješolskih tekem.
»S Kawhijevim bratom sva sedela spredaj, on pa je bil na zadnjem sedežu. S solzami v očeh je dejal, da je njegov oče mrtev. Navzven ob dogodku ni kazal veliko čustev, saj je vse skupaj zadrževal v sebi. Bala sem se, da bo zapadel v slabo družbo, a se ni dal. Vedno je bil močan človek, ki je želel napredovati v košarki,« je razlagala Kim. In ravno to je Leonard storil. Vsako leto je bil boljši. Od srednje šole, univerze na San Diego State do San Antonia, kjer je postal drugi najmlajši najkoristnejši igralec finala od leta 1969, odkar to nagrado podeljujejo. Da se je najsvetlejši trenutek v njegovi dosedanji karieri zgodil ravno na očetovski dan, je nekaj, kar mu ogromno pomeni. »Neverjeten občutek. Kot sem vam že dejal, je moj oče preminil pred šestimi leti, o njem pa zadnje čase nisem veliko premišljeval.«
Naj vas besede Leonarda ne zavedejo. Z očetom Markom sta si bila izredno blizu. Skupaj sta igrala košarko, trenirala in se stalno družila. Mark je bil lastnik avtopralnice, svojega sina pa stalno jemal s seboj v službo. Na večer, ko je bil umorjen, je hitel, da bi delo končal pravočasno in lahko obiskal sinovo srednješolsko tekmo. Kawhi o tej temi ne govori rad, niti s svojo mamo. A neljubi dogodek je v njem sprožil neverjetno željo po uspehu, saj je želel, da bi bil njegov oče nanj ponosen. Četudi ga ni več med živimi.
»K vragu s Timmyjem, k vragu s Tonyjem, k vragu z Manujem. Igraj, kot samo ti znaš!« so bile besede trenerja Gregga Popovicha, ki jih je Leonardu izrekel po slabih uvodnih dveh tekmah finala. Šel je celo tako daleč, da ga je imenoval za obraz franšize. Legendarni trener je natanko vedel, kaj mora Leonard slišati, da bo znova začel verjeti v svoje sposobnosti. In natančno ve, da se bliža čas, ko Duncana, Ginobilija in morda celo njega ne bo več v košarki in bo San Antonio potreboval človeka, ki bo nadaljeval zgodbo, ki so jo zgradili. S pravimi potezami ga je sedaj tudi dobil.