Slovenska košarkarska javnost je na trnih. Potem ko je selektor Jure Zdovc 2. junija objavil seznam igralcev, na katere računa na svetovnem prvenstvu v Španiji, je bilo nemudoma jasno, da bo uspeh izbrane vrste v večini slonel na dveh imenih – Goranu Dragiću in Erazmu Lorbku. Kljub temu, da slednji zaradi poškodbe kolena in gležnja za seboj nima najboljšega obdobja v karieri in se ga želijo pri Barceloni zaradi ponavljajočih se zdravstvenih težav znebiti, je Zdovc verjel, da ga lahko do tekem na Kanarskih otokih spravi vsaj blizu ravni, na kateri je igral leta 2009, ko je bil motor slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu na Poljskem. V tem trenutku je že jasno, da to ne bo mogoče. Še več. Zaradi vnovičnih težav s kolenom bi bilo za Erazma Lorbka lahko celo ogroženo sodelovanje na svetovnem prvenstvu. V vsakem primeru tridesetletni Ljubljančan reprezentanci ne bo mogel dati tistega, kar si je Zdovc zamislil pred začetkom priprav. Nedvomno hud udarec za visokoleteče ambicije izbrane vrste na košarkarskem mundialu.
»Erazem je v Kranjski Gori postopoma začel delo. Prvi dan je spoznaval akcije, ki smo jih ponavljali brez obrambe na en koš. Drugi dan smo vadili akcije na oba koša, torej s kar precej teka. Nekako naj bi tretji dan sledila igra s kontaktom. Dejal je tudi, da si bo dobro povil gleženj in da ga bo poskušal maksimalno obremeniti. Žal pa je prišlo vmes do težav s kolenom. Nič strašnega, a je njegov napredek to ustavilo za kakšen dan, teh pa več nimamo na pretek. Bomo videli, kako naprej,« je včeraj v Kranjski Gori razlagal selektor Jure Zdovc in hitro dodal, da igralec še vedno izžareva optimizem, da se bo do svetovnega prvenstva lahko pripravil za najhujše napore.
Če bo do tega naposled le prišlo, se poraja veliko vprašanje, koliko minut bo lahko soigralcem pomagal na parketu. »Zelo bom vesel, če bo na tekmi z Američani v Španiji lahko odigral recimo dvakrat po sedem minut na visoki ravni. Konec koncev bodo Američani igrali hitro in bo to kar pravi test zanj. Če bo prišlo do tega, bom zelo zadovoljen,« je povedal selektor. Načrt je, da bi najstarejši od bratov Lorbek nato skozi predtekmovalni del svetovnega prvenstva še dvigoval pripravljenost in formo, tako da bi bil na obračunih na izpadanje v kar se da najboljši pripravljenosti.
Slednje je verjetno idealen možen scenarij, na katerega lahko upa selektor Zdovc. Pod drugi strani se kaj lahko pripeti tudi črn scenarij, po katerem Erazem Lorbek ne bi nastopil na svetovnem prvenstvu, kar so priznali tudi vodilni na košarkarski zvezi. V tem primeru bi se selektor znašel v precejšnji zagati, saj bi pod obema obročema lahko računal zgolj na štiri košarkarje – Uroša Slokarja, Alena Omića, Miho Zupana in Jureta Balažiča. Se pravi igralce, ki so bili redko ali nikoli postavljeni v vlogo nosilca moštva v svojih karierah. Zdovc je sicer na začetku priprav v Rogaški Slatini ravno ob vprašanju, kaj bi storil, če bi ostal brez Erazma Lorbka, le skomignil z rameni in ravnodušno dejal, da ne bi bil konec sveta in da bi njegovo vlogo prevzel pač nekdo drug, a si takrat verjetno ni predstavljal, kako precej možen scenarij bo to le slab mesec kasneje.
Konjičan je bil sicer bolj vedre volje, ko je beseda nanesla na Gorana Dragića. Za slednjega pravi, da se sploh ni poznalo, da se je šele v Kranjski Gori popolnoma pridružil soigralcem pri delu, in da gre resnično za enega najboljših organizatorjev igre na svetu. Razkril je tudi, da sta se z Gogijem bolj ali manj že odločila, na katerih petih pripravljalnih tekmah bo nastopil – na turnirju v Litvi bo v moštvu proti Novi Zelandiji in Litvi, na turnirju v Ljubljani bo igral proti Braziliji in Litvi, zraven pa bo tudi na zadnjem preizkusu pred začetkom svetovnega prvenstva, ko se bo izbrana vrsta na prizorišču predtekmovalne skupine D na Kanarskih otokih pomerila proti ZDA. Kako pomembna je priključitev kapetana in prvega zvezdnika reprezentance, je poudaril tudi Jaka Klobučar: »Gogi naredi moštvo precej močnejše, kar je izredno dobrodošlo. Njegovo kakovost vsi poznamo. Njegov povratek je izredno pozitivna stvar za moštvo. Zdaj čakamo le še Erazma.«
